Salvini dodobra zajezil plutje migrantov v Italijo, a vse več jih je na Balkanski poti čez Slovenijo
POSLUŠAJ ČLANEK
Italijanski notranji minister Matteo Salvini še naprej bije bitke s tihotapci ljudi in nevladnimi organizacijami, ki prevažajo migrante s čolnov ob libijski obali v italijanska pristanišča.
Potem ko je zadnji zasebni reševalni ladji Aquarius pred sedmimi meseci potekla pravica plutja pod Panamsko zastavo, sta nevladni organizaciji Sos Mediterranee in Zdravniki brez meja (MSF) za iskalne in reševalne akcije na Sredozemlju angažirali skandinavsko ladjo Ocean Viking.
Ladja s skupno 31 člani posadke in osebja, ki pluje pod zastavo Norveške, je ta hip na poti proti Sredozemskemu morju, kamor naj bi prispela konec meseca. Nevladni organizaciji sta tako zopet začeli vojno proti evropskim politikom, ki želijo nadzor nad migranti. Ta vojna je še posebej ostra z italijanskim notranjim ministrom Salvinijem.
A Salvini ima na svoji strani statistiko, ki kaže, da je z zaprtjem italijanskih pristanišč dodobra zajezil tihotapljenje ljudi preko Sredozemlja v Evropo, s tem pa tudi pomembno zmanjšal število utopitev na Mediteranu. Tihotapci na pot privabijo vse manj migrantov, ki se raje pomikajo proti Grčiji, kjer bodo srečo preizkusili po Balkanski migrantski poti.
Vse več jih nezakonito prehaja tudi južno slovensko mejo. Samo konec tedna je policija prijela skorajda 150 migrantov, kot kažejo zapuščeni taborni ognji, pa se jih je veliko našim organom tudi izmuznilo.
Organizacija Sos Mediterranee je sporočila, da se, potem ko so skupaj z Zdravniki brez meja decembra lani končali operacije z ladjo Aquarius, preprosto morajo vrniti v Sredozemlje. Kot pravijo, namreč ljudje še vedno bežijo iz Libije in se podajajo na eno najnevarnejših morskih poti na svetu, v Sredozemskem morju pa ni praktično nobenih zmogljivosti za njihovo reševanje. Dodali so, da je od začetka letošnjega leta pri poskusu prečkanja Sredozemskega morja umrlo že 426 ljudi.
Niso pa pozabili udariti niti po evropskih politikih in voditeljih. Vodja Zdravnikov brez meja v Libiji in Sredozemskem morju, Sam Turner, je v sporočilu za javnost zapisal, da nas evropski politiki skušajo prepričati, da sta utopitev več sto ljudi in trpljenje tisočih prebežnikov v Libiji upravičena cena za nadzor nad migracijami. "Medtem ko napovedujejo konec begunske krize v Evropi, si zavestno zatiskajo oči pred hudo humanitarno krizo v Libiji in Sredozemskem morju, ki jo njihova politika podaljšuje," je zapisal.
Italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki že leto dni vztraja pri politiki zaprtih pristanišč za ladje z rešenimi prebežniki, se je odzval na novico: "Zdaj se odpravljajo že ladje s Severnega morja na pot, da bi podprle tihotapce ljudi v Sredozemlju. Preprosto noro! Italijanska pristanišča bodo ostala zaprta."
Njegova politika ostaja enaka, torej zaprta vrata italijanskih pristanišč. Tovrstni ukrepi so število prihodov migrantov v Italijo znižali pod 4.000 v prvih sedmih mesecih letos. Teh je bilo še v enakem lanskem obdobju 17.838. Tudi utopljencev med migranti je, glede na lansko leto, več kot pol manj.
Migranti so tako začeli iskati druge poti. Takoj po začetku Salvinijevih ukrepov je privlačnejša ciljna destinacija postala Španija, a je se je letos njihovo število zmanjšalo tudi na tej migrantski poti. Še lani je v prvih sedmih mesecih 18.653 migrantov doseglo špansko obalo, v prvih mesecih letošnjega leta pa 12.064.
Malta in Ciper sta letos sprejela vsaka več kot tisoč migrantov, kar je za okoli tisoč več kot lani.
Edina država, ki je letos prejela več migrantov kot lani, je Grčija. Če jih je še lani bilo v prvih sedmih mesecih manj kot 15.000 je ta številka letos že presegla 16.200. Vsi ti migranti pot nadaljujejo preko balkanske migrantske poti proti srednji Evropi.
Prav danes je tudi v ta namen Slovenska vojska na varovanje državne meje poslala 35 dodatnih vojakov, ki bodo pomagali policistom. Ti bodo v mešanih patruljah in opazovalnicah delovali na območju Policijske uprave Koper, pri svojem delu pa bodo med drugim uporabljali opremo za opazovanje in tudi oklepna vozila.
Slovenska vojska sicer nima pooblastil za vodenje postopkov proti migrantom. Vojaki lahko izvajajo le opazovanje in so pri postopkih zajetja migrantov prisotni, vendar ne smejo kakorkoli ukrepati, oziroma posredovati.
Vojska je sicer v reševanje migrantske problematike vključena na podlagi sklepa vlade z oktobrom 2015, pri varovanju meje pa pomaga od februarja 2016. Od tedaj do 10. julija letos je SV pripadnike napotila 78.209-krat oziroma sodelovala v skoraj 51.000 patruljah.
Vojska na meje prihaja po za mejne organe precej napornem vikendu, najprej so novogoriški policisti v četrtek zvečer ustavili 58-letnega Italijana, ki je v tovornem delu kombija peljal 15 migrantov, ki so v Slovenijo vstopili nezakonito. Voznik je tujce peljal proti Italiji.
Nato so v petek policisti pri Šembijah prijeli 123 migrantov. Od teh so jih 108 vrnili Hrvaški, 15 pa jih je zaprosilo za azil v Sloveniji. Iz ljubljanske policijske uprave so v soboto sporočili, da so prijeli štiri nezakonite migrante na območju Grosuplja. Šlo naj bi za državljane Bangladeša. V Murski Soboti pa je policija prijela tri iraške državljane.
Potem ko je zadnji zasebni reševalni ladji Aquarius pred sedmimi meseci potekla pravica plutja pod Panamsko zastavo, sta nevladni organizaciji Sos Mediterranee in Zdravniki brez meja (MSF) za iskalne in reševalne akcije na Sredozemlju angažirali skandinavsko ladjo Ocean Viking.
Ladja s skupno 31 člani posadke in osebja, ki pluje pod zastavo Norveške, je ta hip na poti proti Sredozemskemu morju, kamor naj bi prispela konec meseca. Nevladni organizaciji sta tako zopet začeli vojno proti evropskim politikom, ki želijo nadzor nad migranti. Ta vojna je še posebej ostra z italijanskim notranjim ministrom Salvinijem.
A Salvini ima na svoji strani statistiko, ki kaže, da je z zaprtjem italijanskih pristanišč dodobra zajezil tihotapljenje ljudi preko Sredozemlja v Evropo, s tem pa tudi pomembno zmanjšal število utopitev na Mediteranu. Tihotapci na pot privabijo vse manj migrantov, ki se raje pomikajo proti Grčiji, kjer bodo srečo preizkusili po Balkanski migrantski poti.
Vse več jih nezakonito prehaja tudi južno slovensko mejo. Samo konec tedna je policija prijela skorajda 150 migrantov, kot kažejo zapuščeni taborni ognji, pa se jih je veliko našim organom tudi izmuznilo.
Organizacija Sos Mediterranee je sporočila, da se, potem ko so skupaj z Zdravniki brez meja decembra lani končali operacije z ladjo Aquarius, preprosto morajo vrniti v Sredozemlje. Kot pravijo, namreč ljudje še vedno bežijo iz Libije in se podajajo na eno najnevarnejših morskih poti na svetu, v Sredozemskem morju pa ni praktično nobenih zmogljivosti za njihovo reševanje. Dodali so, da je od začetka letošnjega leta pri poskusu prečkanja Sredozemskega morja umrlo že 426 ljudi.
Niso pa pozabili udariti niti po evropskih politikih in voditeljih. Vodja Zdravnikov brez meja v Libiji in Sredozemskem morju, Sam Turner, je v sporočilu za javnost zapisal, da nas evropski politiki skušajo prepričati, da sta utopitev več sto ljudi in trpljenje tisočih prebežnikov v Libiji upravičena cena za nadzor nad migracijami. "Medtem ko napovedujejo konec begunske krize v Evropi, si zavestno zatiskajo oči pred hudo humanitarno krizo v Libiji in Sredozemskem morju, ki jo njihova politika podaljšuje," je zapisal.
Italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki že leto dni vztraja pri politiki zaprtih pristanišč za ladje z rešenimi prebežniki, se je odzval na novico: "Zdaj se odpravljajo že ladje s Severnega morja na pot, da bi podprle tihotapce ljudi v Sredozemlju. Preprosto noro! Italijanska pristanišča bodo ostala zaprta."
To ni drhal. https://t.co/Oa8GjVN5Ah
— Žiga Turk (@ZigaTurk) July 20, 2019
Situacija na migrantskih poteh na Sredozemlju
Njegova politika ostaja enaka, torej zaprta vrata italijanskih pristanišč. Tovrstni ukrepi so število prihodov migrantov v Italijo znižali pod 4.000 v prvih sedmih mesecih letos. Teh je bilo še v enakem lanskem obdobju 17.838. Tudi utopljencev med migranti je, glede na lansko leto, več kot pol manj.
Migranti so tako začeli iskati druge poti. Takoj po začetku Salvinijevih ukrepov je privlačnejša ciljna destinacija postala Španija, a je se je letos njihovo število zmanjšalo tudi na tej migrantski poti. Še lani je v prvih sedmih mesecih 18.653 migrantov doseglo špansko obalo, v prvih mesecih letošnjega leta pa 12.064.
Malta in Ciper sta letos sprejela vsaka več kot tisoč migrantov, kar je za okoli tisoč več kot lani.
Edina država, ki je letos prejela več migrantov kot lani, je Grčija. Če jih je še lani bilo v prvih sedmih mesecih manj kot 15.000 je ta številka letos že presegla 16.200. Vsi ti migranti pot nadaljujejo preko balkanske migrantske poti proti srednji Evropi.
Na mejo dodatnih 35 vojakov, a še vedno brez pooblastil
Prav danes je tudi v ta namen Slovenska vojska na varovanje državne meje poslala 35 dodatnih vojakov, ki bodo pomagali policistom. Ti bodo v mešanih patruljah in opazovalnicah delovali na območju Policijske uprave Koper, pri svojem delu pa bodo med drugim uporabljali opremo za opazovanje in tudi oklepna vozila.
Slovenska vojska sicer nima pooblastil za vodenje postopkov proti migrantom. Vojaki lahko izvajajo le opazovanje in so pri postopkih zajetja migrantov prisotni, vendar ne smejo kakorkoli ukrepati, oziroma posredovati.
Vojska je sicer v reševanje migrantske problematike vključena na podlagi sklepa vlade z oktobrom 2015, pri varovanju meje pa pomaga od februarja 2016. Od tedaj do 10. julija letos je SV pripadnike napotila 78.209-krat oziroma sodelovala v skoraj 51.000 patruljah.
Vojska na meje prihaja po za mejne organe precej napornem vikendu, najprej so novogoriški policisti v četrtek zvečer ustavili 58-letnega Italijana, ki je v tovornem delu kombija peljal 15 migrantov, ki so v Slovenijo vstopili nezakonito. Voznik je tujce peljal proti Italiji.
Nato so v petek policisti pri Šembijah prijeli 123 migrantov. Od teh so jih 108 vrnili Hrvaški, 15 pa jih je zaprosilo za azil v Sloveniji. Iz ljubljanske policijske uprave so v soboto sporočili, da so prijeli štiri nezakonite migrante na območju Grosuplja. Šlo naj bi za državljane Bangladeša. V Murski Soboti pa je policija prijela tri iraške državljane.
Tihotapstvo ljudi po balkanski migrantski poti velik posel
Mednarodne policijske agencije ocenjujejo, da so organizirane kriminalne združbe od začetka letošnjega leta skozi Balkansko migrantsko pot spravile okrog 5.000 ilegalnih migrantov in pri tem zaslužili med 7,5 in 10 milijonov evrov.
V BiH so sicer lani registrirali 23 tisoč ilegalnih migrantov, v prvi polovici letošnjega leta pa nekaj več kot 10.000. V BiH se naj bi sicer nahajalo okrog 6.000 migrantov, od tega 4.000 v begunskih centrih in še dodatnih 2.000 izven njih.
Slovenska policija je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zabeležila 5.345 ilegalnih prehodov državne meje. Število se je glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 47,1 odstotkov. 3.534 so jih vrnili državam vstopa, od tega veliko večino Hrvaški. Med njimi je bilo sicer mnogo takšnih, ki so jih prestregli že večkrat.
Mednarodne policijske agencije ocenjujejo, da so organizirane kriminalne združbe od začetka letošnjega leta skozi Balkansko migrantsko pot spravile okrog 5.000 ilegalnih migrantov in pri tem zaslužili med 7,5 in 10 milijonov evrov.
V BiH so sicer lani registrirali 23 tisoč ilegalnih migrantov, v prvi polovici letošnjega leta pa nekaj več kot 10.000. V BiH se naj bi sicer nahajalo okrog 6.000 migrantov, od tega 4.000 v begunskih centrih in še dodatnih 2.000 izven njih.
Slovenska policija je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zabeležila 5.345 ilegalnih prehodov državne meje. Število se je glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 47,1 odstotkov. 3.534 so jih vrnili državam vstopa, od tega veliko večino Hrvaški. Med njimi je bilo sicer mnogo takšnih, ki so jih prestregli že večkrat.
Na zavitkih so lepo vidne etikete, iz katerih je mogoče razbrati kraj in minuto nakupa. Trgovine imajo varnostne kamere. Tihotapce ljudi bi lahko, če bi hoteli, hitro identificirali. https://t.co/Nlnb3QEkc6
— Žiga Turk (@ZigaTurk) July 21, 2019
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
1 komentar
Alojzij Pezdir
Dokler bodo države EU zaradi nesposobnosti organiziranega skupnega odgovora Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta imele schengensko mejo porozno za nezakonite migrante kot švicarski sir in dokler bodo samooklicane humanitarne organizacije za denar davkoplačevalcev z najetimi ladjami po Sredozemlju zbirale migrante po morju in s tem neposredno pomagale mednarodnim tihotapskim združbam pri trgovini z "belim blagom", bodo nezakoniti migranti silili v medijsko prenapihnjene "obljubljene dežele", vlade posameznih držav znotraj EU oz. schengenskega mejnega režima pa bodo prisiljene same z vsemi sredstvi poskrbeti za suverenost nad lastnim državnim ozemljem ter za varnost ogroženega prebivalstva in premoženja na ogroženih ozemljih. Po starem načelu, "Pomagaj si sam, in EU ti bo pomagala!", bo slej ko prej morala ravnati tudi Šarčeva vlada RS ter šibke, slabo motivirane in nezadostno opremljene policijske in vojaške enote RS na meji s Hrvaško okrepiti z mednarodnimi enotami Frontexa.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.