Saga v Dolini se nadaljuje: sodne oblasti mimo konkordata spet zapečatile zvonove

Zajem slike Youtube

Ko se je že zdelo, da bo dobila srečen konec, se saga z zvonovi v Dolini pri Trstu nadaljuje. V petek je Dolina pri Trstu doživela drugi hud napad na versko svobodo: tržaško sodišče je namreč ponovno zapečatilo starodavne zvonove dolinskega zvonika.

Župnija in lokalna skupnost sta prepričani, da gre za nespoštovanje drugega in petega člena mednarodnega konkordata, ki sta ga leta 1984 sklenila Sveti Sedež in Italijanska Republika.

Na kakšen način je državno tožilstvo spet doseglo zapečatenje zvonov, ni znano. kot kaže pa v zgodbo zdaj vstopa še Vatikan.

V petek, 6. maja, so bili s strani tržaškega tožilstva še drugič zaseženi zvonovi stoletne župnijske cerkve sv. Urha v Dolini. Spomnimo, prvič se je to zgodilo 11. januarja, ko je pravosodna policija na podlagi odredbe javnega tržaškega tožilca Antonia De Nicole začasno zaustavila zvonove cerkve sv. Urha v Dolini pri Trstu. Pri tem je De Nicolo ugodil pritožbi šestih vaščanov, pri svoji odločitvi pa se je skliceval tudi na peticijo izpred nekaj let, ki jo je podpisalo 170 tamkajšnjih prebivalcev.

Tržaški tožilec Federico Frezza je po približno dveh tednih preklical njihov zaseg. A se kljub odredbi tržaškega sodišča, da dolinske zvonove odpečati, od 12. januarja 2022 dolinski zvonovi niso več oglasili. Omejitve iz sodne odredbe so bile namreč takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati.

Po več tednih utišanih zvonov so se 17. aprila dolinski zvonovi zopet oglasili, saj je tržaški nadškof Crepaldi (Trst ima škofijo, a je njen škof zaradi osebnega imenovanja papeža Benedikta XVI. nadškof) v dekretu določil pravila za zvonjenje za celotno škofijo. Ker ima zaradi konkordata med Italijansko republiko in rimskokatoliško Cerkvijo nadškofijski dekreti/odredbe pravno moč nad državnimi odredbami, ko gre za cerkvene zadeve, kot so v tem primeru zvonovi, so bili prebivalci Doline prepričani, da je drama z zvonovi za njimi. O svojevrstni zmagi za dolinskem zvonove smo ob tem pisali tudi na Domovini.

A očitno preuranjeno. Organi tržaškega sodišča so namreč zvonove v petek popoldne že drugič zasegli. Novica je še isti večer hitro zaokrožila po vasi in kot strela z jasnega presenetila domačine. Med njimi tudi dolinskega župana Sandyja Kluna, ki je prepričan, da dogajanje samo neti trenja med domačini.

Kdo ukazuje v cerkvi – škof, sodnik ali kakšna tretja oseba?

»Sprašujem se, kdo ukazuje v cerkvi – je to škof, je morda sodnik oz. tožilec, ali pa je to kaka tretja oseba? Po mojem mnenju in mnenju mnogih mojih svetovalcev gre za nezakonito vmešavanje v versko svobodo Cerkve, zaščiteno z italijansko ustavo in konkordatom med Republiko Italijo in svetim sedežem,« je bil v izjavi za Primorski dnevnik jasen župnijski upravitelj v Dolini Klemen Zalar.

Dodal je, da v življenju še ni doživel kaj takega in tako ponižujočega, da ti organi pregona zakorakajo v zakristijo. Vse skupaj ocenjuje za veliko žalitev do tukajšnje narodnostne skupnosti, do Cerkve same, do prednikov in tukajšnjih tradicij. Navsezadnje pa gre po njegovem mnenju tudi za nespoštovanje mednarodnega prava.

Tožilstvo mu je izročilo sodno dokumentacijo o zasegu, v kateri je zapisano, da je nekdo – za katerega Zalar pravi, da je Mauro Zerial, saj je kar dvakrat imenovan v njem – vložil ovadbo zaradi presežene meje dovoljene jakosti zvonjenja za 5 decibelov od velike noči dalje.

Zobozdravnik Mauro Zerial je za Primorski dnevnik zavrnil obtožbo, da naj bi vložil prijavo zaradi preglasnega zvonjenja dolinskih zvonov. Pravi, da mu od velike noči dalje, ko je stopil v veljavo nov režim, ki ureja bitje zvonov, zvonjenje ni povzročalo več težav. »Ne vem, kdo širi vse te lažne novice: sam nisem podpisal nobene ovadbe ali prijave, ne zdaj ne pred meseci«.

Kršenje mednarodnega konkordata. Bodo reagirali v Trstu in Vatikanu?

V vsej zgodbi je najbolj od vsega sporno, da je bil jasno kršen 2. člen konkordata med Cerkvijo in Italijansko Republiko, ki daje Cerkvi absolutno avtonomijo za izvrševanje cerkvenih dejavnosti, med katere spada tudi zvonjenje. To vse od sprememb Lateranskega konkordata, sklenjenih 18. februarja 1984. Po teh je Katoliška cerkev pooblaščena, da med zvonjenjem lahko preseže prag normalne tolerance zvoka tudi v odsotnosti posebnih določb cerkvene oblasti, to se pravi, da meritev decibelov s strani civilnih oblasti za cerkveno zvonjenje odpade.

To je namreč ekskluzivna kompetenca škofijskega ordinarija, kar je nadškof Crepaldi tudi storil z nadškofijskim dekretom, ki je stopil v veljavo 17. aprila letos. Tožilec torej po mnenju vpletenih ne upošteva nadškofovske oblasti nad cerkvenimi zvonovi in krši mednarodne sporazume.

Po mnenju župnika Zalarja je bil kršen tudi 5. člen drugega odstavka omenjenega konkordata, saj sile javnega reda ne smejo samovoljno vstopati v cerkvene stavbe za izvrševanje svojih funkcij. To se je zgodilo ob vstopu policije v prostore zakristije dolinske župnije.

Po besedah župnika Klemna Zalarja sedaj pristojni cerkveni uradi v Rimu že delajo na tem, da se preveri to, kar se je že drugič zgodilo v Dolini, da se krši mednarodne sporazume. Na potezi pa je tudi tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi.

7 komentarjev

  1. Hrup vpliva negativno na zdravje ljudi. Povzroča razdražljivost in posledično srčno bolezen. Glasno zvonenje je tudi hrup. Elementarna človečnost zahteva, da se cerkev prilagodi in podredi pravicam ljudi do zdravega okolja, ne glede na predpise, ki ji morda omogočajo, da ignorira pravice ljudi. To zahteva obča morala. Cerkev bi morala biti zgled obče morale, ne pa avtoritarne arogance.

    • Pri nas pa avioni stalno letajo nad našo vasjo in povzročajo stalen hrup in bistveno bolj moteče kot zvonjenje iz naše cerkve. A bodo letala prizemljili?
      Pa nekdo mora dokazati, da hrup cerkvenih zvonov povzroča razdražljivost in srčne bolezni. Ker pri meni je ravno obratno. Ko zaslišim zvok cerkvenih zvonov, me ta glas pomirja in vabi k molitvi.

      • NIJZ ima na svoji spletni strani zapisano takole:

        “Okoljski hrup ima na zdravje ljudi lahko več negativnih učinkov. Med temi učinki so: poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje.”
        https://www.nijz.si/sl/hrup-in-zdravje

        Če ti to ne zadošča, imaš v angleščini tisoče zadetkov na to temo.

      • Rasputin, pot to definicijo lahko zapremo več kot 50% vseh tovarn, mestni promet v konicah, letalski promet v bližini naselij, ko sosed s sekularko žaga drva, … Ta definicija je tako splošna, da sploh ni vredna komentarja. Za dokazovanje škodljivosti hrupa je potrebno opraviti dolgoročne meritve in na ljudeh dokazali vzročno povezavo. Tako da takšne obtožbe so bolj politično ali ideološko motivirane. Ampak ljudje se potem zgovarjajo na potenzialne zdravstvene probleme. Hinavščina pač.

  2. Rasputin, en problem imaš:
    Zvonovi so glasbila, zato zvonjenje ni hrup! Spada v glasbo. Lahko je sicer kar glasno, za nekatere tudi moteče, a to NI hrup.
    Sigurno je pa zvok zvonov moteč za tiste, katere moti sporočilo zvonjenja:
    Zvonovi vedno vabijo k odnosu z Bogom: k maši, pogrebu, osebni molitvi, …

  3. Rasputin, kako se mi smiliš! Proticerkveni refleks te izdaja in nič drugega! Mnoge naše pesmi pojejo hvalospeve zvonovom. Ob zvonovih smo gor rasli in se oblikovali v odrasle ljudi živeče v duhu evangelija. Moja babica in ded sta dočakala visoko starost, ded sicer nekoliko naglušen, a zagotovo ne zaradi zvonov v bližini domače hiše. Da o kakšni razdražljivosti niti ne govorim. Nasprotno! Blagodejno je glas zvonov spremljal naš vsakdan in nas opominjal, da smo duhovno živi.
    Župljanom Doline želim, da zadevo z zvonovi čimprej rešijo.
    Glas zvonov prelepo poje, ko slavi vstajenja dan… Aleluja!

Komentiraj