Saga odpovedane razstave v Evropskem parlamentu: pred Evropo smo se spet, tipično po slovensko, skregali

Foto: Twitter, Luka Perš
POSLUŠAJ ČLANEK
V javnosti buri duhove odpoved slovenske razstave v Evropskem parlamentu v času predsedovanja Slovenije v Evropski uniji čez dober mesec dni. Na strnjen način skušamo predstaviti časovnico nastajanja razstave in vzroke za njeno odpoved.

Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, gre za kombinacijo nagajanja kadrov, ki jih ima v Evropi slovenska levica, trmo slovenskega ministra, ki je bil o zadevi slabo obveščen, in kulturno politiko Evropskega parlamenta.

Od leta 2011 je v Evropskem parlamentu navada, da razstavijo umetniška dela trenutno predsedujoče države članice. Hodnik Evropskega parlamenta tako trenutno krasijo dela portugalskih umetnikov, julija pa naj bi jih zamenjala dela slovenskih.

Ministrstvo naročilo razstavo, a ni vedelo za pogoje EP


Ministrstvo za kulturo je v pripravo slovenske razstave likovnih del v Evropskem parlamentu angažiralo kustosa Koroške galerije likovnih umetnosti Marka Košana, ki je za razstavo izbral dela 13 slovenskih avtoric in avtorjev.

Poleg del, ki jih je za razstavo izbral kustos Košan, pa je zahteva Evropskega parlamenta, da so na razstavi razstavljena tudi dela šestih slovenskih slikarjev, ki jih je Evropski parlament odkupil v preteklosti in so del stalne zbirke del Evropskega parlamenta. Gre za dela »mlajše generacije slovenskih umetnikov« pretežno modernega sloga.

S tem pogojem oz. tradicijo Evropskega parlamenta minister za kulturo dr. Vasko Simoniti ni bil seznanjen, za kar naj bi bila po navedbah publicista Tomaža Štiha odgovorna svetovalka za kulturo in avdiovizualne zadeve pri Stalnem predstavništvu Republike Slovenije v EU Sonja Kralj, sicer nekdanja žena nekdanjega predsednika Državnega sveta Mitje Brvarja, službo v Bruslju pa naj bi dobila iz kvote LMŠ.

https://twitter.com/MSrebre/status/1395007943301648385

Simoniti se s pogojem ni strinjal, zato je razstavo odpovedal. Kot je povedal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju, je bila odločitev o tem njegova. Kot je še dejal, je Slovenija suverena država, ki bo sama odločala o tem, kaj bo razstavljala.

Svojo odločitev je pripravljen preklicati le pod pogojem, da bo slovenska razstava takšna, kot smo jo pripravili v Sloveniji, razstavljena pa naj bo ločeno od del, ki so v zbirki Evropskega parlamenta. »Noben uradnik ne bo postavljal pogojev. Torej, lahko jih postavlja, jaz jih pa lahko ne sprejmem,« je zadevo komentiral Simoniti, ki obžaluje nastali zaplet in priznava, da gre pri teh razstavah vedno tudi za malo politične projekte.

Galerije pogoji ne motijo, evroposlanci iščejo alternative odpovedi


Na ministrstvu si bodo prizadevali, da bi za slovensko razstavo v času predsedovanja našli primerno galerijo, kjer bi jo ponudili na ogled, tako v Bruslju kot v Ljubljani in Slovenj Gradcu. A direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik je za STA sporočila, da z razstavljanjem skupaj s šestimi deli iz Evropskega parlamenta nimajo težav, razstavo pa so vsebinsko zasnovali za prostore Evropskega parlamenta ob priložnosti predsedovanja in ne za kakršnekoli druge prostore.

Da razstava vendarle ne bi bila odpovedana, se je danes zavzelo pet slovenskih evroposlancev (Fajon, Joveva, Grošelj, Brglez in Novak), ki so predsedniku parlamenta Davidu Sassoliju poslali pismo, v katerem preverjajo alternativne možnosti za postavitev razstave. Možnost vidijo v postavitvi razstave v organizaciji Evropskega parlamenta ali pa, da bi postavitev razstave izpeljali kar slovenski evroposlanci sami

https://twitter.com/tfajon/status/1395309010996318211

Sporen »slovenski Picasso« in avtor protivladnih falusov iz snega


Za ministra Simonitija najspornejša izmed del v lasti Evropskega parlamenta naj bi bila slika aktivističnega slikarja Arjana Pregla, sicer sina Slavka Pregla, mladinskega pisatelja in soustanovitelja Foruma 21. Slikar Arjan Pregl je tudi redni udeleženec petkovih kolesarskih protestov in avtor skulpture falusa iz snega, ki je pospremila rdeč napis v snegu »Vlada pada« decembra lani. Tudi sicer naj bi pogosto uporabljal precej prostaški besednjak.

https://twitter.com/PreglArjan/status/1334877771491909632

Požareport razkriva tudi domnevno sporno vlogo Preglove partnerke pri prodaji njegove slike Evropskemu parlamentu. Prav v času odkupa (leta 2012) je bila namreč Preglova partnerka Urška Zupanec zaposlena kot diplomatka in ataše za kulturo na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU in s te vloge bi lahko lobirala, da EP odkupi prav Preglovo sliko. Požar opozarja tudi na luksuzno stanovanje, ki sta ga Pregl in njegova partnerka kupila v Ljubljani, kljub temu, da Pregl očitno zasluži manj kot 20.000 evrov letno, saj mu prispevke plačuje država.

Na Požarjev zapis se je na Twitterju odzval tudi Pregl, ki zatrjuje, da je bila slika odkupljena že leta 2010, preden je Urška Zupanec nastopila službo, s čimer je v nasprotju s svojim prehodnim tvitom, v katerem trdi, da je sliko prodal leta 2012. Delo pa naj bi EP odkupil, ker ga tako zelo cenijo. Glede stanovanja pa dodaja, da sta s partnerko vanj vložila vse svoje prihranke, zapuščino in kredit. Prav tako naj bi bila vrednost dobrih 20.000 evrov, ki jo je za umetniška dela namenil Evropski parlament, skupna vrednost vseh šestih del in ne zgolj Preglove slike.

https://twitter.com/PreglArjan/status/1394544211383525376

https://twitter.com/PreglArjan/status/1394917677760659457



https://twitter.com/pers_luka/status/1394669084793622528
KOMENTAR: Peter Merše
Trma in ideologija
P Odpoved razstave v Evropskem parlamentu zaradi neseznanjenosti s tradicijo Evropskega parlamenta se zdi skrajen in precej radikalen ukrep Ministra za kulturo. Zdi se celo, da gre bolj za dejanje v afektu, ko so izvedeli za pogoje, ki jih je domnevno načrtno prikrivala uslužbenka iz Bruslja, ki je tja prišla s pomočjo prejšnje vlade. Še bolj čudijo ministrovi odgovori, da je pač neveden in da bodo iskali drugo galerijo za razstavo. Vendarle bo to precedenčni primer, česar si do sedaj še ni privoščila nobena druga država. Po drugi strani pa se lahko strinjamo z ministrom, da bi razstava morala potekati v domeni države in ne, da Evropski parlament s svojim izborom posega v to, kakšna naj bo razstava (saj mora kustos upoštevati slike v EP, torej nima povsem prostih rok pri kreaciji razstave). Pri tem je kar točna opazka ministra, da je pri vsaki takšni razstavi tudi nekaj politike. Te pa je kar precej na obeh straneh. Na strani Evropskega parlamenta z nakupom modernističnih slik in na strani slovenske vlade s trmarjenjem, ker je med avtorji (znova vprašanje politike) tudi aktivistični, prostaški protivladni slikar. Če bi sicer lahko pozdravili, da se slovenska oblast upira levičarskim levičarskim elitam, lahko tokrat ocenimo, da je vse skupaj videti bolj kot trma ministra kot plemenit boj. Za slednjega bi morali zadevo izvesti z nekoliko več stila. Tako pa bo na škodi predvsem Slovenija, ki bo brez razstave. Žalostno je tudi, da vlada bije simbolni boj na neki sorazmerno nepomembni razstavi, kjer bo težko kdorkoli karkoli pridobil. O nivoju slikarja pa lahko presodite sami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike