Saga odpovedane razstave v Evropskem parlamentu: pred Evropo smo se spet, tipično po slovensko, skregali

Foto: Twitter, Luka Perš

V javnosti buri duhove odpoved slovenske razstave v Evropskem parlamentu v času predsedovanja Slovenije v Evropski uniji čez dober mesec dni. Na strnjen način skušamo predstaviti časovnico nastajanja razstave in vzroke za njeno odpoved.

Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, gre za kombinacijo nagajanja kadrov, ki jih ima v Evropi slovenska levica, trmo slovenskega ministra, ki je bil o zadevi slabo obveščen, in kulturno politiko Evropskega parlamenta.

Od leta 2011 je v Evropskem parlamentu navada, da razstavijo umetniška dela trenutno predsedujoče države članice. Hodnik Evropskega parlamenta tako trenutno krasijo dela portugalskih umetnikov, julija pa naj bi jih zamenjala dela slovenskih.

Ministrstvo naročilo razstavo, a ni vedelo za pogoje EP

Ministrstvo za kulturo je v pripravo slovenske razstave likovnih del v Evropskem parlamentu angažiralo kustosa Koroške galerije likovnih umetnosti Marka Košana, ki je za razstavo izbral dela 13 slovenskih avtoric in avtorjev.

Poleg del, ki jih je za razstavo izbral kustos Košan, pa je zahteva Evropskega parlamenta, da so na razstavi razstavljena tudi dela šestih slovenskih slikarjev, ki jih je Evropski parlament odkupil v preteklosti in so del stalne zbirke del Evropskega parlamenta. Gre za dela »mlajše generacije slovenskih umetnikov« pretežno modernega sloga.

S tem pogojem oz. tradicijo Evropskega parlamenta minister za kulturo dr. Vasko Simoniti ni bil seznanjen, za kar naj bi bila po navedbah publicista Tomaža Štiha odgovorna svetovalka za kulturo in avdiovizualne zadeve pri Stalnem predstavništvu Republike Slovenije v EU Sonja Kralj, sicer nekdanja žena nekdanjega predsednika Državnega sveta Mitje Brvarja, službo v Bruslju pa naj bi dobila iz kvote LMŠ.

Simoniti se s pogojem ni strinjal, zato je razstavo odpovedal. Kot je povedal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju, je bila odločitev o tem njegova. Kot je še dejal, je Slovenija suverena država, ki bo sama odločala o tem, kaj bo razstavljala.

Svojo odločitev je pripravljen preklicati le pod pogojem, da bo slovenska razstava takšna, kot smo jo pripravili v Sloveniji, razstavljena pa naj bo ločeno od del, ki so v zbirki Evropskega parlamenta. »Noben uradnik ne bo postavljal pogojev. Torej, lahko jih postavlja, jaz jih pa lahko ne sprejmem,« je zadevo komentiral Simoniti, ki obžaluje nastali zaplet in priznava, da gre pri teh razstavah vedno tudi za malo politične projekte.

Galerije pogoji ne motijo, evroposlanci iščejo alternative odpovedi

Na ministrstvu si bodo prizadevali, da bi za slovensko razstavo v času predsedovanja našli primerno galerijo, kjer bi jo ponudili na ogled, tako v Bruslju kot v Ljubljani in Slovenj Gradcu. A direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik je za STA sporočila, da z razstavljanjem skupaj s šestimi deli iz Evropskega parlamenta nimajo težav, razstavo pa so vsebinsko zasnovali za prostore Evropskega parlamenta ob priložnosti predsedovanja in ne za kakršnekoli druge prostore.

Da razstava vendarle ne bi bila odpovedana, se je danes zavzelo pet slovenskih evroposlancev (Fajon, Joveva, Grošelj, Brglez in Novak), ki so predsedniku parlamenta Davidu Sassoliju poslali pismo, v katerem preverjajo alternativne možnosti za postavitev razstave. Možnost vidijo v postavitvi razstave v organizaciji Evropskega parlamenta ali pa, da bi postavitev razstave izpeljali kar slovenski evroposlanci sami

Sporen »slovenski Picasso« in avtor protivladnih falusov iz snega

Za ministra Simonitija najspornejša izmed del v lasti Evropskega parlamenta naj bi bila slika aktivističnega slikarja Arjana Pregla, sicer sina Slavka Pregla, mladinskega pisatelja in soustanovitelja Foruma 21. Slikar Arjan Pregl je tudi redni udeleženec petkovih kolesarskih protestov in avtor skulpture falusa iz snega, ki je pospremila rdeč napis v snegu »Vlada pada« decembra lani. Tudi sicer naj bi pogosto uporabljal precej prostaški besednjak.

Požareport razkriva tudi domnevno sporno vlogo Preglove partnerke pri prodaji njegove slike Evropskemu parlamentu. Prav v času odkupa (leta 2012) je bila namreč Preglova partnerka Urška Zupanec zaposlena kot diplomatka in ataše za kulturo na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU in s te vloge bi lahko lobirala, da EP odkupi prav Preglovo sliko. Požar opozarja tudi na luksuzno stanovanje, ki sta ga Pregl in njegova partnerka kupila v Ljubljani, kljub temu, da Pregl očitno zasluži manj kot 20.000 evrov letno, saj mu prispevke plačuje država.

Na Požarjev zapis se je na Twitterju odzval tudi Pregl, ki zatrjuje, da je bila slika odkupljena že leta 2010, preden je Urška Zupanec nastopila službo, s čimer je v nasprotju s svojim prehodnim tvitom, v katerem trdi, da je sliko prodal leta 2012. Delo pa naj bi EP odkupil, ker ga tako zelo cenijo. Glede stanovanja pa dodaja, da sta s partnerko vanj vložila vse svoje prihranke, zapuščino in kredit. Prav tako naj bi bila vrednost dobrih 20.000 evrov, ki jo je za umetniška dela namenil Evropski parlament, skupna vrednost vseh šestih del in ne zgolj Preglove slike.

Trma in ideologija
P

Odpoved razstave v Evropskem parlamentu zaradi neseznanjenosti s tradicijo Evropskega parlamenta se zdi skrajen in precej radikalen ukrep Ministra za kulturo. Zdi se celo, da gre bolj za dejanje v afektu, ko so izvedeli za pogoje, ki jih je domnevno načrtno prikrivala uslužbenka iz Bruslja, ki je tja prišla s pomočjo prejšnje vlade. Še bolj čudijo ministrovi odgovori, da je pač neveden in da bodo iskali drugo galerijo za razstavo. Vendarle bo to precedenčni primer, česar si do sedaj še ni privoščila nobena druga država.

Po drugi strani pa se lahko strinjamo z ministrom, da bi razstava morala potekati v domeni države in ne, da Evropski parlament s svojim izborom posega v to, kakšna naj bo razstava (saj mora kustos upoštevati slike v EP, torej nima povsem prostih rok pri kreaciji razstave). Pri tem je kar točna opazka ministra, da je pri vsaki takšni razstavi tudi nekaj politike.

Te pa je kar precej na obeh straneh. Na strani Evropskega parlamenta z nakupom modernističnih slik in na strani slovenske vlade s trmarjenjem, ker je med avtorji (znova vprašanje politike) tudi aktivistični, prostaški protivladni slikar.

Če bi sicer lahko pozdravili, da se slovenska oblast upira levičarskim levičarskim elitam, lahko tokrat ocenimo, da je vse skupaj videti bolj kot trma ministra kot plemenit boj. Za slednjega bi morali zadevo izvesti z nekoliko več stila. Tako pa bo na škodi predvsem Slovenija, ki bo brez razstave.

Žalostno je tudi, da vlada bije simbolni boj na neki sorazmerno nepomembni razstavi, kjer bo težko kdorkoli karkoli pridobil.

O nivoju slikarja pa lahko presodite sami.

23 komentarjev

  1. Nivo teh “umetniških izdelkov” je pač podoba nivoja njihovega avtorja.

    V našem kraju deluje amatersko društvo likovnikov – vsako leto pripravijo vsaj eno razstavo. Njihove slike si z veseljem ogledam. Vsako leto si izberejo drugo temo: tihožitja, naravo, stare hiše, portrete, zgodbe iz ljudskih pripovedk … pač nekaj, kar ima vsebino.

    Packarije na platnu, dojenje psa in nosečniški trebuh v strgani zastavi pa zame niso kultura.
    Kažejo duhovno praznino avtorjev. In tistih, ki jim ploskajo.

    Mogoče je g. Simoniti res trmast – ampak na njegovem mestu bi se tudi jaz sramovala takele predstavitve Slovenije – in ji nasprotovala.

    • Popolnoma delim z vami mnenje o teh SLIKAH.

      Ta, ki kritizira MINISTRA, dejansko ne spoštuje zakonite vlade. Če razstavlja Slovenija, je logično, da bi morala slike izbrati Slovenija. Pa NEKATERI naši poslanci v Bruslju, so tako PLEHKI, da se v tujini postavljajo proti lastni vladi. Fajanovo razumem, saj želi tja pripeljati svoje. Medtem ko njihovega “priveska” pa ni mogoče opravičevati.

      Slovenci imamo veliko boljših slik, da bi jih na OGLED POSTAVILI v Bruslju.

      Teh 5 poslancev iz Slovenije le pomagajo, da bi se v Bruslju promovirolo ANARHISTIČNEGA slikarja, katerega dela niso veliko vredna. Če ne bi bil Levičarski aktivist, ne bi prodal toliko slik in ne po visoki ceni.
      Torej, tudi s temi slikami smo v Bruselj prodali ne umetnost, ampak LEVO-PROPAGANDO. In to v zadnjem času demonstrira tudi LN. Žal!

  2. Torej, kot piše v tekstu, je ta razstava do sedaj bila zmeraj na hodniku EP. In tako dostopna le “elitam”: EU pos*ancem, osebju in mogoče še akreditiranim novinarjem, navadni davkopalčevalci, ki ves ta EP cirkus vzdržujej(m)o, pa je dostop zelo otežen. Če bo MzK uresničilo namero in, magari brez slik iz fond EP, v Bruslju najelo galerijo, kjer bo vstop omogočen sleherniku, ki ga zanese v Bruselj in ga to zanima, bo že samo s tem naredilo precej več za promocijo slovenske umetnosti. Pa še Tanja ne bo globoko zaskrbljena, ker stvar ne bo namenjena samo elitam.

  3. S sodobno umetnostjo so težave povsod, ne samo v Sloveniji. Ni nikakršnega pravila , po katerem bi lahko objektivno ocenili kvaliteto katerekoli umetnine. Porušena so vsa pravila, ki so veljala, zato lahko rečemo, da je ocena popolnoma subjektivna, v primeru Bruseljske razstave pa politična.
    Kot vemo, je v Sloveniji ogromno fevdov, ki jih v celoti nadzira in obvladuje politike. Pred vsem leva. Ti fevdi so: sodstvo, mediji, kultura, šolstvo.
    Leva politika, ki je pretežno na oblasti v samostojni Sloveniji, je izgradila prave trdnjave, ki jih očitno ni mogoče porušiti. In ko iz takšnih trdnjav začno streljati z najmočnejšimi topovi, je vsaka politika, ki nasprotuje levičarjem skorajda onemogočena. Prav to se dogaja pred nami in opazujemo škodo, ki jo levica povzroča ne samo doma, temveč tudi v tujini.
    Normalno je, da v demokratičnih državah vladajo vlade, ki so dobile mandat za vladanje po demokratučni proceduri. V Sloveniji imamo legitimno vlado, ki bi morala vladati, a ji vladanje odreka levičarska falanga, ki se je navadila privilegijev, ki jih nudi proračun takrat, ko vladajo levičarji.
    Posebno skrb dajajo levičarji kulturi in se še vedno oklepajo starega gesla: Kultura in prosveta, to naša je osveta. Kulturniki so izobraženi in sposobni ustvarjati vzdušje, ki favorizira levičarske ideje in pred vsem privilegije, ki jih mora plačevati proračun.
    Na ta način nekaj izbrancev, bogov, lepo živi, če ravno trobijo in prepričujejo obubožano ljudstvo o krutem pomanjkanju denarja v kulturi. Sedanja vlada razkriva, da so za takšne propagandiste namenjeni težki milijoni,
    Seveda sedaj izbrancem preti, da bodo prikrajšani in nekoliko odmaknjeni od korita.
    Minister za kulturo sveda ne more preveriti vse pore, v katere so se zalezli priviligiranci in sesajo proračunski denar. Zato mu je nekako spolzela razstva v Bruslju.
    Poznavalci so jo želeli pripraviti mimo Ministrstva za kulturo, kar na lastno pest in v lastni režiji. Ko je minister izvedel za to, se je uprl in zahteva, da ima tudi likovna razstava v Bruslju državni pečat. Temu pa se upirajo levičarji, ki so jih polna usta socialne pravičnosti in skrbi za blaginjo delavcev, kar pa so le navadne floskule. Prav levičarji podpirajo svoje kulturnike, ki so pred vsem propagandisti za njihovo prevlado.
    Pred vsem je vidno, kdo takšno neenakost podpira. To so najglasnejši socialdemokrati- komunističnega porekla: Fajon, Brglez, Joveva, Grošelj in sveda vedno bolj rdeča Ljudmila Novak.
    Najpomembnejši element demokracije, je menjava oblasti.
    Z menjavo se presekajo določene utrjene vezi, ki omogočajo klientelizem, korupcijo in kriminal. Prav to, da levičarji izgubljajo privilegije in možnost korupcije in tudi kriminala je vzrok za besno napadanje sedanje vlade.
    Ljudmila Novak ali se zavedaš, da lezeš v kriminalno brezno s tem, ko držiš vrečo lopovom, ki si jo polnijo zase, ne za tvoje ovčke in še manj za tebe?

    • APMMB2
      Kako dobro ste predstavili dogajanje in PRIVILIGIRANO kulturo.
      To ni kulturni boj, ampak POLITIČNI.

      Za Levico kultura ni pomembna – važno je, da se promovirajo le njihovi – LEVI, tudi če niso “veliki umetniki”, pomembno za Levico je le to, da so predvsem propagandisti!

      Vprašanje, ki ste ga postavili ob koncu vašega komentarja, si ga tudi jaz večkrat POSTAVLJAM. To mi je nerazumljivo.
      Zgleda, da PREOBRAZBA ne velja samo za metulje.

      • dbK,packarij JANŠEVIKOV in tvojega tovariša Janeza Janše,ne želim gledati,jih pa vseeno moram vsedotlej,ko ga bomo ZA VEDNO poslali v njegovo NORO KRALJESTVO.

    • Tokrat so to zakuhali kar tvoji v Bruslju. Je pa res, da na MK niso bili pozorni in bi lahko prej urgirali. Drugače pa me zanima, kako komentirate umetnika, ki razstavlja v Bruslju in pri tem dobiva pomoč države, istočasno pa predava na Univerzi ter je (so)lastnik več nepremičnin. Recimo v takem primeru meni potem ne pripada olajšava za otroka pri vrtcu ipd. Terga pa očitno vas levičarje ne moti, če so vaši.

  4. Umetnost, ki je sicer praviloma “ne povoha” noben viden politik in noben razvpit aktivistični medijski dreser javnega mnenja, postane nenadoma “tema dneva”, ko jo začnejo v politične namene brutalno zlorabljati populistični politiki in politikanti ter njihovi servilni medijski lakaji.
    Še posebej, če lahko dobro organizirane ter nenehno “budne” in napadalne sile opozicije sicer marginalizirano umetnost in kulturo izkoristijo tudi za svoj “kulturni boj” proti vladi, pa naj poteka ta permanentna vojna izključevanja, ovajanja, obtoževanja in sovraštva doma ali na tujem.
    Vprašanje pa je, ali je modro uprizarjati oblastniško pravico do “zadnje besede” aktualnemu ministru za kulturo prav na tujem parketu in pred skrajno neobveščeno ter popolnoma nezainteresirano mednarodno javnostjo? Je pa vsekakor po ustavi in zakonu aktualni minister za kulturo upravičen do “zadnje besede”, a tudi osebno in po objektivni pristojnosti odgovoren za njene posledice. Za razliko od svojih strastnih kritikov iz politične in medijske opozicije.
    Ob pobudi petih podpisanih evro-poslank in evro-poslancev iz RS pa se je treba vprašati, kdaj je Ljudmila Novak iz-stopila iz NSi oz. iz Evropske ljudske stranke in tudi, kdaj javno pre-stopila v poslansko skupino evropskih socialdemokratov in/ali evro-liberalcev.
    Glede na evropsko visoke plače, ki jih nonšalantno vsak mesec pokasira peterica podpisnikov izmed evro-poslancev iz RS iz zavidljivih finančnih prispevkov evropskih davkoplačevalcev (vključno s slovenskimi), pa bi bilo edino pošteno in dostojno, če bi vse stroške in vso “kulturno” slavo “svoje” razstave slovenskih likovnih umetnikov prevzeli na svoja “kulturna pleča” kar omenjeni podpisniki sami kot javno izpostavljeni in samooklicani “borci za slovensko umetnost” ter obenem aktivisti opozicije za populistično izkoriščanje in zlorabo umetnosti v politične namene.

    • Aktiven državljan
      Se pridružujem vašemu mnenju.
      Sramoto, ki jo doma dela OPOZICIJA, sedaj EU poslanci izvažajo v Bruselj.

      Ali se Ljudmila zaveda, da s tem početjem, da se je v Bruslju združila z Levičarji, dejansko PLJUVA na svoje VOLILCE in MINISTRE iz kvote NSI, ki so vendar del sedanje vlade in se z vsem srcem trudijo v dobrobit Slovenije in državljanov. Na vse tri ministre smo Slovenci ponosni.

      IZDAJALCI v dolgi zgodovini, niso nikoli prosperirali. Vedno moramo delati v prid SLOVENSKEGA NARODA in promovirati njegovo KULTURO.

      Veliko dobrih SLIKARJEV imamo v Sloveniji, ki jih Levica ni nikoli PROMOVIRALA ne nagradila, niti NLB in EU PARLAMENT – ni njihovih slik odkupoval.

      Zakaj bi se morala ta praksa nadaljevati?

  5. Joža seveda ko gre za uveljavljanje tvoje ideologije, te popolnoma razumem. Mislil sem da sta umetnost in kultura univerzalna- Če ti misliš da obstaja leva kultura in da obstaja desna kultura imaš prav. Osebno mislim, da gre pri levi kulturi v bistvu za nekulturo in povsem enako velja za desno kulturo.
    De pa povsem strinja, z univerzalno s tvoje strani napisano resnico:” Zoperstavljanje ideološki preračunljivosti, klientelizmu, korupciji in kriminalu, ni ne zdraharstvo, še manj ideologija.”
    Če gre za to potem naj mediji to tako prikažejo, v nobenem ne levem ne desnem nisem zasledil, da gre za kaj od navedenega, temveč gre za naši proti vašim. Poanta člankov je, da ministru ni všeč eden od ”levih” umetnikov.

    • Ta levi umetnik dobiva stalno pomoč države, pri čemer pa predava na univerzi in je (so)lastnik več nepremičnim. Da ne govorim o tem, da je nekdo postavljal pogoj razstave, če bodo prisotna njegova dela. In on je že razstavljal.
      Nekako podobno kot pri letošnji izbiri književnih del g. Vojnovića. On je kao nek velik umetnik, ki ga podpira ena vrsta politike medtem ko recimo mednarodno uveljavljen kniževnik Drago Jančar recimo sploh ne pride do tega.
      Peter, problem je, da je politika zavzela vse pore naših institucij. Tudi znanost in kulturo. Tam se ljudi plačuje, da dajejo politične intervjuje v medijih pri čemer jih potem določena politika in mediji zaščitijo kot vrhunske znanstvenike in kulturnike. Pri večini njih pa reference pokažejo, da niso v mednarodnem merilu vredni praktično nič. Zame je pa to eno od najpomembnejših meril.

      • Slovencsm
        Točno tako je, kot ste JASNO razložili.
        Peter pa pri vsaki stvari poudarja, da so vsi ENAKI – Levi in Desni.

        Zakaj potem dobivajo od države PRIVILEGIJE skoraj IZKLJUČNO LEVI?
        Peter in Novakova enako razlagata in odobravata to, kar reče Fajonova in Brglez. To pomeni – VSE in VEDNO le LEVIM.

        Veliko boljših slikarjev premore Slovenija, kot je ta, ki je stalno prisoten v Bruslju – po zaslugi Levice, čemur kima tudi LN.

    • Moje mnenje je, da ne obstaja “leva” ali “desna” kultura. Obstaja samo kultura, ki ima vsebino in estetsko vrednost, in ona druga, ki je sama sebi namen.
      Peter in Joža in nekateri ostali komentatorji: ali mi lahko kdo pojasni, kaj predstavljajo tiste pobarvane ploskve, kakšen globlji pomen imajo? Nekaj podobnega znata “sčarati” že moja vnuka (5 in 3 leta).
      Pridružujem se mnenju Slovencsm tudi glede sodobnih literarnih del. Prvenec od nekega znanega SLO pisatelja in kolumnista sem prijela z dvema prstoma in ga nesla ven na hodnik. Ni se mi še to zgodilo do tedaj. Toliko enega popivanja in kozlanja in surovega seksa moj značaj ne prenese. Vojnović in ostali pa: srbizmi, slaba slovenščina, kletvice … hvala za tako kulturo. Še doma pazimo, da ne preklinjamo in se izogibamo vulgarnim izrazom – vsaj pred otroki.

      • Popolnoma enako razmišljam o Vojnoviču, kot ste tudi vi napisali.
        . “Čefurji raus”, so nekateri Levičarji tako opevali, da sem jo v knjižnici uzela.
        Toda sem jo le tretino prebrala, ker odseva PRIMITIVNOST in VULGARNOST.
        Da o SLOVNIČNEM pravilu ni niti – za zadostno, če bi jo v mojem času šolanja ocenjeval SLAVIST.
        Beda, od BEDE, pa je vseeno doval nagrade za ta zmatek.

        Peter temu pravi KULTURA.
        Naši dedje pa bi to poimenovali – NEKULTURA.

  6. Nikakor si ne domišljam da veliko vem o kulturi. Še posebej o modernem slikarstvu ne. Posledično o tem ne bi sodil. Želim verjeti, da v EU parlamentu vendarle imajo neke kriterije kaj in od koga kupujejo. In tudi katera od odkupljenih del je primerno razstaviti. Zato se mi zdijo nepotrebne špekulacije o tem kdo je komu domnevno uredil odkup slik. Mešanje megle, ki naj bi zakrila pravo vsebino problema. To pa je neprimerno in škodljivo obnašanje našega nekulturnega ministra. Način tako značilen za vlado JJ.

    Kar se nekulturnega ministra tiče. Postavimo si preprosto vprašanje: ali bi bilo bolje pustiti razstavo, kot je bila pripravljena ali pa je bolje vse skupaj odpovedati, verjetno vreči stran tudi nekaj denarja in zganjati ves ta hrup samo zato, ker bi bilo razstavljeno, med drugimi, tudi delo avtorja, ki ministru ni po volji. Mislim, da je odgovor preprost. Če se nekulturni minister ne bi vpletal, bi bilo za vse boljše in nihče ne bi bil na izgubi. Namesto »win-win« je samodrštvo nekulturnega ministra privedlo v »lose-lose« situacijo.

    Zato tudi ni nobene potrebe situacijo zrelativizirati in pisati eseje, ki naj bi pokazali da je narobe mogoče vendarle prav. Ali pa o kregarijah in delitvah na “vaše” in “naše” EU poslance. Če že ne morete pošteno napisati, da je minister zopet naredil veliko napako, bi o temi lahko vsaj molčali.

    • KOt minister, je zadolžen tudi zato, da bi v Brulju pokazali kaj BOLJŠEGA, kot je to, ko je bilo “po prijateljih prodano” v Bruselj.

      Zaka bi moral minister molčati?
      Če je te slike PRODALA in se dogovorjala partnerica “slikarja”, bi lahko šteli za KORUPCIJO.
      Take slike, so bile preplačane.
      Ali bi jih vi “drugače misleči” kupil, za toliko denarja?
      Jaz zagotovo ne.

      Moj vnuk mi je narisal mnogo lepšo sliko. Sem mu dala 300 Evrov in je bil zelo zadovoljen in mi dodal, da sem mu jo preplačala.

      Tisti zmazki, ki visijo v Brulju, pa so bili prodani za 20.000.- Halo!

Komentiraj