Saga o panterju: ali je zgodovina še znanost ali le orodje v rokah ideologije?

vir foto: Twitter, Luka Lisjak
POSLUŠAJ ČLANEK
Črni panter še vedno buri duhove, kar pa ni nobeno presenečenje, če upoštevamo dejstvo, da se na njem lomijo ideološka kopja, navadno brez strokovne utemeljitve. Nekaj zanimivih, a do sedaj odrinjenih dejstev na to temo je pred kratkim v seriji tvitov predstavil zgodovinar, prevajalec in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič.

V našem prejšnjem prispevku o panterju smo pojasnili njegovo zgodovinsko pojavnost na Koroškem in Štajerskem, Lisjak Gabrijelčič pa izpostavlja znanstveno monografijo, ki med drugim prikazuje pomen panterja za deželo Kranjsko. Za tisto deželo torej, ki je skozi zgodovino ostala v največji meri slovenska in je služila kot osnova za današnjo slovensko državnost.

Zgodovina: znanost ali orodje družbenega boja?


Gre za znanstveno monografijo ZRC SAZU iz leta 2006 z naslovom Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju. Avtor je pokojni Andrej Komac, kot soavtorja pa sta navedena dr. Miha Kosi in dr. Peter Štih, ki danes zatrjujeta, da panter nima ničesar s slovensko zgodovino, kar je pravzaprav paradoks, saj je nastanku dežele Kranjske botroval omenjeni velikaš s panterjem v svojem grbu. Lisjak Gabrijelčič se je odzval takole:

https://twitter.com/llisjak/status/1394969496729829379

"Nastanek dežel je bil eden najpomembnejših in trajnih političnih procesov poznega srednjega veka na ozemlju nemškega cesarstva. Knjiga prikazuje oblikovanje osrednje slovenske zgodovinske pokrajine Kranjske v 12.–13. stoletju, eno od velikih tem starejše slovenske zgodovine," so zapisali v opis monografije pri ZRC SAZU.

Čeprav bi se lahko poglabljali v vsebinsko plat zgodbe in dokazovali, da gre za skozi čas spreminjajoče se podobe izmišljene heraldične zveri, ki je služila kot simbol posameznikov in političnih entitet, ki imajo neposredne zasluge za obstoj Slovenije in slovenstva, poglejmo zgodbo z družbenega vidika. Dr. Lisjak Gabrijelčič jasno pove, da se zgodovina zlorablja za družbeni boj, in ne za ozaveščanje javnosti o lastni zgodovini, in še manj za nudenje pogovorov o pomembnih temah na visoki ravni:

https://twitter.com/llisjak/status/1394969504644571136

https://twitter.com/llisjak/status/1394969507375067139

Dvojna merila in izvoz konflikta


Dotakne se tudi vprašanja javne televizije, in pove, kaj je njena naloga. V praksi pa RTV njegovi viziji ne zadosti, saj uporabnikom ponuja popolnoma drugačno izkušnjo. V času prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU leta 2008 je MMC RTVSLO javnosti brez kritiziranja prenesel pojasnilo vlade, da se panter na protokolarnih dogodkih uporablja, ker predstavlja pomemben del slovenske zgodovine in velja za zaščitnika slovenske samostojnosti. Panter tedaj ni bil nevaren nikomur.

Danes pa se je retorika iste medijske hiše popolnoma spremenila: poroča se o tem, da bo na protokolarnih darilih izmišljen simbol, ki s slovensko zgodovino nima ničesar; dr. Andrej Pleterski z ZRC SAZU (iste ustanove, ki je izdala prej omenjeno knjigo) celo pove: "Neko navidezno sklicevanje na neko slavno preteklost in s tem seveda povzdigovanje samega sebe v sedanjosti spominja na nacistično ikonografijo."

Soavtor knjige dr. Kosi pa je takšno retoriko celo izvozil. Za bruseljski portal Politico je povedal, da se večina Slovencev s panterjem ne istoveti, saj se jim zdi grotesken, smešen in neprimeren. Po njegovem s panterjem vlada in skrajno desna združenja skušajo promovirati slavno zgodovino, ki ni nikoli obstajala. V istem članku Politiko objavlja tudi izjavo Tanje Fajon, ki meni, da je panter simbol skrajnih nacionalistov, Janševih fanatikov, protimigrantskih paravojaških vard in neonacistov.

Politico navaja še, da z izjemo majhnega delčka države na severovzhodu Slovenija nikoli ni obsegala istega ozemlja kot Karantanija, pri tem pa pozablja na prostranost območja, kjer se je govoril slovenski jezik, ter da je Karantanija v nekem času predstavljala jedro le-tega. Da pri Politicu niso najbolj vešči geografije pa dokazuje tudi navedba, ki Slovenijo uvršča v jugovzhodno Evropo, in ne v srednjo, kamor spada geografsko in še bolj kulturno.



 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KOMENTAR: Uredništvo
Znanost žrtvuje slovensko zgodovino in identiteto za politični boj
Luka Lisjak Gabrijelčič na polemikah okoli panterja razkriva večdimenzionalnost puhlosti, ki jo premore odnos nekaterih Slovencev do lastne identitete. Po eni strani nismo zmožni brez ideoloških očal zreti v lastno zgodovino, po drugi pa smo sposobni svojo istovetnost zlorabiti za politični boj in jo žrtvovati na oltarju parcialnih interesov. Zato prihaja do anomalij: ne le mediji, tudi znanost je več kot očitno v službi ideološkega boja, in to večinoma na strani, ki je za identiteto naroda škodljiva. Že kar tradicionalno, še iz prejšnjega režima, mora biti slovenska zgodovina izmišljeno predstavljena kot zgolj hlapčevska, čeprav nas drugi narodi ne vidijo tako. In še danes je nekaterim silam v interesu, da tako ostane. Najverjetneje zato pri nas ni izobraževalnih oddaj in debat na visoki ravni, kakršne poleg Lisjak Gabrijelčiča pogreša še marsikdo; ker bi z razkrivanjem zgodovine dobili nazaj neko identiteto, ki bi nas določala kot narod in nas vrnila v kulturni prostor, iz katerega smo bili iztrgani. Hkrati pa bi levi pol izgubil moment "fašizma in nacionalizma", katerega očita vsakemu, ki izpostavi pozitivna dejstva iz slovenske zgodovine. Ta karta je v njihovih rokah izjemno močna, in predstavlja sredstvo za družbeno manipulacijo. Ni težava, če na zgodovinska dejstva gledamo z različnih vidikov, ampak če jih zanikamo. Lahko rečemo, da je šel Šavli v svoji zagnanosti nekoliko predaleč, a to še ne pomeni, da moremo panterja zanikati. Njegova "karantanskost" je resda problematična, a ravno zato ga ne smemo izbrisati in zanikati njegovega obstoja. V zgodovino naroda ga je potrebno umestiti v pravi čas in mu dati mesto, ki si ga zasluži. Ni ravno to naloga zgodovinarjev, in ne režimska cenzura? Namesto tega pa akademska srenja z dvojnimi merili in namerno slepoto iz vseh topov strelja po tistih, ki jih vidi kot ideološke sovražnike. Ljudje, ki so nosili panterja v svojem grbu, so postavili osnovo nečesa, kar je vodilo v ponovno slovensko državnost. Tako ali drugače so pustili velik pečat v slovenski zgodovini, zato uporaba njihove simbolike ne bi smela biti sporna, a potrebno jo je jasno in znanstveno umestiti v prostor in čas. Nenazadnje so tudi zvezde Celjskih od nekje vzete in prestavljene v nek drug kontekst slovenskega grba, a vseeno predstavljajo simbol poti do državnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike