Saga o otroški kardiologiji: Pričanje ministra Šabedra še eno v vrsti prelaganja odgovornosti.

Šabeder je vodil Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana od 3. januarja 2018 do 28. marca 2019.

Med včerajšnjim pričanjem pred parlamentarno komisijo je zanikal kakršnokoli odgovornost za slabo stanje otroške kardiologije. Opozoril je, da je ob prihodu v UKC Ljubljana naletel na težave, ki so se kopičile že celo desetletje.

Zgodovina otroške kardiologije

Kardiokirurški oddelek v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je Borut Geršak vodil osem let, pri čemer se mu je drugi štiriletni mandat iztekel januarja 2014. Tudi sam je pričal pred preiskovalno komisijo v Državnem zboru in takrat ocenil, da otroška kardiokirurgija v teh letih ni bila brez pomanjkljivosti, a je vendarle delovala dobro. Sodelovanje z izraelskim kardiokirurgom Davidom Mishalyjem je označil za pravilno potezo.

Po Geršakovih besedah je za dolgoletno kalvarijo otroške kardiologije več razlogov. Dejal je, da so pred letom 2010 program najedali "zavist, pohlep in nesposobnost", v obdobju 2010-2014 je bil to "politični načina razmišljanja, pri katerem se politika vpleta v stroko", po letu 2014 pa je bila težava "mandatna logika, ko se je zvrstilo več generalnih in strokovnih direktorjev UKC z različnimi koncepti".

Zanimivo pričanje pa je pred kratkim podal tudi dr. Vesel, ki je v službi za kardiologijo na ljubljanski pediatrični kliniki delal v obdobju 1995-2018, krajši čas je bil tudi v.d. vodje službe. Poudaril je, da so tako ugotovitve notranje revizije iz leta 2011 kot mednarodne strokovne komisije pritrdile njihovim opozorilom. Pri projektu NIOSB pa se je po njegovih besedah že na začetku izkazalo, da se želijo z njegovo pomočjo znebiti tistih, ki so se izpostavili kot kritiki razmer na otroški kardiologiji: "Izkazalo se je, da bo tudi moja prisotnost ne le odveč, ampak celo nezaželena, zato sem odšel."

Glede primera Mishaly je dejal, da je sprva podpiral sodelovanje z njim, a se je po dveh letih izkazalo, da ne gre za pravo rešitev. "Sčasoma je prihajal v Ljubljano le enkrat mesečno, zato se je število čakajočih otrok večalo, tudi urgentnih primerov," je opozoril.

Pričanje aktualnega ministra Šabedra

Aktualni zdravstveni minister je predvsem zanikal, da bi bil kakor koli odgovoren za neuspeh Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Po njegovi oceni ideja projekta ni bila tako slaba, je pa v celoti zatajila izvedbena plat. Spomnil je, da je stalno prestavljanje začetka delovanja NIOSB povzročilo napetosti v odnosih med UKC Ljubljana in ministrstvom za zdravje.

Enako se je dogajalo v odnosih med bolnišnico in NIOSB. Slednji je namreč po Šabedrovih besedah UKC Ljubljana postavil nerealne zahteve: "Pobrali bi nam najlepše prostore, najboljšo opremo in najsposobnejše kadre." Dejal je, da so bile na seznamu zahtev tudi vse medicinske sestre kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo.

Kot glavna razloga za neuspeh NIOSB je navedel slabo vodenje projekta in predvsem nezmožnost zagotoviti strokovni kader, ki so ga vehementno obljubili akterji. Pojasnil je, da so strokovne službe UKC vseskozi nudile pomoč pri ustanavljanju NIOSB, dokler se ni zapletlo zaradi prenosa prostorov, opreme in kadrov.

Razloge za dolgoletne težave otroške kardiologije Šabeder vidi v obsegu programa, ki je zaradi majhnosti na spodnji meji varnosti, veliki kompleksnosti ne glede na obseg, pa tudi v slabih medosebnih odnosih v kolektivu. Težava je po njegovih besedah tudi v tem, da program pri takšnem obsegu ni finančno vzdržen.