Človek bere, posluša, gleda in ne more verjeti. Ob vseh kretenizmih in nebulozah, ki jih producirajo v okviru LMŠ, očitno prihaja konkurenca v obliki dveh strank, ki podobno kot LMŠ eksistirata v vzporednih svetovih in sta na dobri poti, da se kar sami ukineta.
Desus dokazuje, da ne razume, da smo vstopili v 21. stoletje. Po »manekenki« Pivčevi, ki se je, resnici na ljubo, vsaj znala medijsko »prodajati«, a je žal, kot še nekateri, v določenem trenutku podcenila moč in neizprosnost levega medijskega mainstreama ter hinavščine znotraj lastnih vrst, je stranka preko prehodnega večno bledega Gantarja ustoličila neprebavljivega, prežvečenega in do skrajnosti oportunističnega Erjavca. Očitno zato, da bi, po žalostnem propadu agende – ukinitve podpore poslancev aktualni vladi in posledično predčasnih volitvev – na čelo pripeljala enako prežvečenega in še bolj nesimpatičnega Jasniča?!
Očitno ne gre za namero ohranitve, pač pa (samo)ukinitve s podporo (ukazom)»od zunaj«. Že 15 let nazaj je bilo mnenje pomembnih stricev iz ozadja, da stranka ne more preživeti na dolgi rok. Sploh z ozko in velikokrat destruktivno upokojensko držo, v smislu »pripada nam«. Nenazadnje vsi prejemniki pokojnin niso delali 40 let, kot se to velikokrat razklada. Polnih pokojnin je pravzaprav presenetljivo malo. Predvsem pa je razlika med pokojnino nekoga, ki je delal 15 let, in tistim, ki je v blagajno vplačeval 40 let, (pre)majhna. To tudi pomeni, da pokojnine še zdaleč niso pridelane na način, kot se ponavadi pavšalno predstavlja.
Pa ni problem samo v pokojninah. Tudi zdravstvenega zavarovanja ne plačujejo vsi, enako davka na premoženje, davka od dobička in še in še. Pa vendar o tem od te stranke nismo slišali ničesar. Je pa ponarodela Erjavčeva o 1000 evrih pokojnine.
Na splošno je problem slovenskega proračuna, da ima ogromno izjem in na koncu je dejanskih plačnikov relativno (pre)malo.
V Desusu zadnjih 15 let niso naredili nič omembe vrednega za svojo volilno bazo, zdaj, ko bi končno lahko, pa ne bodo, ker vlada nima pravega, levega predznaka.
Stranka v celotnem času svojega obstoja in sodelovanja v vseh desnih, levih, sredinskih in ostalih vladah ni bila sposobna rešiti nobene od dejanskih problematik, ki jih naslavlja že od svoje ustanovitve. Eno samo blebetanje in izsiljevanje s številčnostjo upokojencev in relativno pomembnostjo znotraj bolj ali manj trdnih koalicijskih vlad.
In ko se končno premika in se vlagajo zakoni, ki naslavljajo njihovo problematiko (zakon o dolgotrajni oskrbi in o demografskem skladu), ne bodo zraven zgolj zato, ker so predlagani v napačni, desnosučni opciji. Skratka, zadnjih 15 let niso naredili nič omembe vrednega za svojo volilno bazo, zdaj, ko bi končno lahko, pa ne bodo, ker vlada nima pravega, levega, predznaka. Človeka postane resnično strah, saj se zdi, da se Slovenija v demokratičnem in pluralnem smislu ni v 30 letih nikamor premaknila, pač pa celo stopa nazaj. Še vedno je bolj važno, da si naš, kot pa kaj znaš. In še prepričujejo nas, da je to normalno.
To naj bi bila resna stranka?!
In če je popolnoma nerazumljiva strategija in cilj stranke Desus, je tragikomična tudi usoda stranke SAB, ki niti preimenovanja v vsem tem času ni uspela izvesti (SMC je vsaj »Mira Cerarja« zamenjala za »moderni center«, karkoli že to pomeni). Je pa za njih očitno velik dosežek, prestop 250 poslancev iz enega kadavra v drugega. Da je to super, ker so vsi ti brezvoljni in brezidejni, celo pokvarjeni osebki iz ene brezjajčne stranke prešli v drugo, ki ima tako ali tako samo za vzorec članov. In sedaj naj bi to prineslo nov zagon, nove rešitve, nov bla, bla, bla … grozljivo. In mediji to veselo objavljajo, namesto da bi vse skupaj ignorirali in obsodili. Absurdno je, da se tako stranko smatra za resno in kredibilno.
Ni več besed, kako prežvečeno, neprebavljivo in pokvarjeno deluje strankarska scena v Sloveniji. Kako brezidejno in zgubljeno v času in prostoru delujejo vsi ti »jasniči in alenke«. Nujno je, da se vse te osebke (in stranke) pospravi na smetišče zgodovine.
Dobra stran vseh teh karikatur in njihovih oprod je zgolj v spoznanju, da komur še sedaj ni jasno, da to ni prihodnost nas in naših otrok in da nobena »levost« ne more in ne sme upravičiti take nesposobnosti in posiljevanja, temu res ni pomoči.
Vsak, ki še vedno samo razmišlja o tem, da bi glas namenil tem “klovnom” (kot se je izrazil Ljubo Jasnič), je verjetno zrel za strokovno pomoč. In če vse to ljudje resnično pozabijo nekje okoli aprila 2022, se bojim, da nas ne reši nihče več. Niti sam Bog. Pa če vanj verujete ali ne.
Ne se bati, svojih volilcev ne bodo spustili iz rok. Privabila jih bo nova obrazologija.
Iz Žužemberka je slišati različna mnenja, kako naj se pozicionira NSi: Uradno pa v sredino, da bo lahko sodelovala v vsaki vladi….
Po mojem mnenju, to mlahavo obnašanje ni moglo prinesti uspeha, če ni bilo večinske medijske podpore. Te tudi pri teh volitvah ne bo (še)..
Napredek stranke s pomočjo “papeža migrantov, kot ga nekateri imenujejo?, kakega odsluženega politika, ob premalo odločno/osveščenih vernih kristjanih, ki jih večinoma premoti/zavede levaška komuno/tajkunska politična propaganda – politprop?!
NSI mora postati točno profilirana, versko desna bolj od drugih strank, če hoče ostati in je res krščanska demokracija. SDS je bolj desno, zato jo voli več kristjanov kot NSi, če tega že ne vemo, moram pa zapisati.
Će se bo NSi udinjala nevernim volivcem. je pogorela, kot bo kmalu (že na teh volitvah) mlahavo, krščansko vse manj prepoznavna nemška krščanska demokracija CDU.
Pričakujem realen komentar gostujočih avtorjev…
Korošec, se strinjam. Tudi v oceni, da z rinjenjem v namišljeno sredino, v bistvu pa s kopiranjem pokvarjene politike všečnosti tranzicijskim komunistom (žlahtna sredinskost oz. pozicija koristnih idiotov), ki se jo je šla že ena stranka poprej, pa je zato izpadla iz parlamenta, izgubljajo katoliške volilce. NSi mora svoje mesto imeti trdno na desni, med kristjani. In nič drugje.
NSi je dosegla svoj zenit pod dr. Bajukom.
Na veji, ki si jo sama žaga, ne bo mogla sedeti.
Dovolj je bila ena revolucija, je rekel Peterle, in volilno telo ga je skupaj s SKD izpljunilo.
Zakaj bi ljudje volili NSi, dokler imajo v SD, Levici, in umirajočimi LMŠ, SAB ter Desusu originalne postkomunistične levičarske stranke, ki želijo voditi državo na pot brez vrnitve?!
Brez sprememb ni sprememb!
Odličen komentar, g. Napast, ni mu kaj dodati. Upam, da obe stranki izpadeta iz parlamenta, tiste upokojence, ki bi radi izboljšali svoj gmotni in socialni položaj, pa da bo srečala pamet in se bodo odločali za debelejši žep in varnejšo starost, ne pa za neke stare preživete udbovce.
Veseli me, da lahko pričakujemo prestop poslanca, ki se lahko pohvali s članstvom v skoraj vseh strankah.
Ko prestopi – lahko pričakujemo zelo slab volilni rezultat in potop.
Tako je to, ko podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo….
Če se prav spomnim, tega akademika še ni bilo v Desusu, zato bo morala Božja previdnost poskrbeti za ukinitev te nepotrebne in škodljive stranke.
SAB zaradi njega diha samo še na škrge, LMŠ u pa je tudi pripomogel, da bo po volitvah le nekdanja začasna parlamentarna stranka.
Kdo pravi, da ni Boga?
MEFISTO, “ima boga”!
Amen.
Sab in Desus sta zombi stranki po defaultu. Zasnovani kot zombi stranki. Lovilci glasov,ki bi se SD lahko izgubili. Enako velja za LMŠ in Cerarja. Vse eni in isti trojanski konji. Pozicioniranje NSI pa morda ni napačno. Na gromovniški desnici je SDS in NSI tam glasov ne bo dobila. Tanka linija med zmernim sodobnim konzervativizmom in kolaboracijo s kleptokratskimi neokomunisti je res tanka,vendar jasna. Ta linija je NSI niša.
DESUS se je ukinil z vstopom v Janševo vlado! Trije poslanci pa še kar pametujejo in vlečejo plačo! Dobili so glas ljudstva, sedaj pa ljudstva ne poslušajo! Ne čujem dobro, je nekoč dejal Slobo!
Igor, trije poslanci Desusa razmišljajo s svojo glavo, kar pa za ostali Desus ne bi mogli reči.
Sicer pa je Desus anomalija in skrajni čas, da se ta umetna tvorba odsluženih partijskih knjižic – ukine.
ŠTAJERKA
Ko si z Janšo pač ne moreš razmišljati s svojo glavo! Največ odsluženih partijskih knjižic pa je v SDS!
Igor, ti to iz obupa nad sleparsko in plenilsko levico?
Evropa se je pomaknila v levo, Slovenija pa ekstremno v levo.
V Sloveniji sicer vlada sredinska vlada, ki pa jo levičarji spdokopavajo in ji onemegočajo normalno delovanje.
Slovensk levičarji se ne zavedajo, da so prekoračili meje normalnosti in da želijo povrniti komunizem na oblast.
To se lahko zgodi, saj so v Sloveniji določeni družbeni podsistemi v celoti ohranili komunistični duh in ustroj.
Ti podsistemi so na področju medijev, sodstva, šolstva, zdravstva, sociale…
Glede na to, da velika večina volivcev ne ve, da je Slovenija takrat, ko so jo vodili komunisti z Milanom Kučanom na čelu bankrotirala, ne vedo, da se lahko takšen bankrot ponovi.
Zaradi tega, ker Slovenija ni izvedla tranzicije, sta propaganda in šolstvo še vedno v rokah levičarjev in prav to zaslepljuje ljudi, da nasedajo propagandi, ki obljublja enakost in demokracijo, kar pa brez temeljitih reform in dokončanja tranzicije ni mogoče doseči.
Stranke v KUL kolaiciji se pravzaprav zavzemajo, da se ponovno vzpostavi samoupravni socilaizem, ki pa je propadel in Slovenija je bankrotirala.
Poleg politikov leve provinience si obnove komunizma želi ker zavdljivo število univerzitetnih profesorjev in celo akademikov, ki se odkrito zavzemajo za propad kapitalizma in uvedbo socilaizma. Prav ti, ki se v javnosti predstavljajo za intelektualce , so vodilna sila opozicije, ki ruši vlado in pripravlja teren za zmago ( revolucije).
Sedanja vlada je izredno uspešna. Uspehi so vudni na vsakem koraku, pa vendar je propaganda vodilnih medijev tako močna, da med ljudmi povzroča nemir in nezadovoljstvo.
Tipičen primer je članstvo DESUS.
Štirje poslanci te stranke so dojeli, da je aktualna vlada uspešna in da se je med drugim lotila tudi upokojenske problematike. Kar nekaj ukrepov vlade se je že izkazalo za dobre in so najrevnejšim upokojencem koristili. Vlada namerava ustanoviti medgeneracisjki sklad in trajno zagotoviti financiranje pokojnin. Kljub vsemu, pa člamstvo DESUSa nasprotuje ukrepom, ki koristijo upokojencem. Se pravi, važna je ideologija in ne konkretne izboljšave.
To me spominja na čase, ko so udarnike v kolektivih nagrajevali z zbranimi deli Edvarda Karedelja ali Karla Marxa.
Z nestrpnostjo pričakujem čas, ko bo zmagala levica in ko bo ideologija glavni dobiček volitev.
Da se bo stanje spremenilo, bo nova oblast nemudoma ustanovila nekaj inštitutov in zavodov,ki se bodo lotili reform in razgradnje kapitalizma. Naročila za študije bodo deževala.
Družbo bo potrebno prestrukturirati in uvesti nove organizacije, ki bido skrbela za razcvet in napredek. Vse to do končnega zloma in ponovnega bankrota.
Problem je le v tem, ker v levci ne najdejo novega Milana Kučana, ki bi bil sposoben načelovati bankrotu in ponovnemu sestopu partie z oblasti.
Morda se nam ponudi Igor? Kdo ve, kaj se skriva v njem?
Stranki,DE-sesuti in SMC,potem,ko jo je prevzel rejec bikov sta se z VELEIZDAJO,ko sta podprli tovariša Janeza Janšo,odločili za SAMOUKINITEV.
V naslednjem sklicu DZ teh strank ne bo več,prav tako pa NE,tudi plemenitega-padalca.
Izjemno, odlično napisano, prava mera ostrine.
Oprostite moji žlehtnobi, a moja želja je, da bi obe stranki dobili vsaka po spodobnih 3,9% glasov. Ne manj, sploh pa ne več!!!
Bilo bi mi v žlehtno veselje.
Ha,ha,ha,tudi meni.
Odnos ideologov in politikov ter vsakršnih političnih operativcev iz politično-kriminalnega podzemlja “globoke/ugrabljene” je približno enako shizofreno nenačelen in prilagodljivo dvoumen do samostojne in neodvisne RS kot tudi do večstrankarske parlamentarne demokracije.
V obeh primerih so se najbolj zvesti in udbo-partijsko “zgrajeni” kadri nekdanje ZKS kameleonsko aktivno “šlepali” zraven k osamosvojiteljem in po nalogu “organizacije” razpršili po vseh poosamosvojitvenih demokratičnih političnih strankah.
V skladu s staro partijsko doktrino so “zgledno zgrajeni kadri” tudi v novi državi še naprej častili NOB in komunistično revolucijo kot mitološko ključen zgodovinski moment državotvornosti in nacionalne osamosvojitve slovenskega naroda ter še naprej globoko prezirali plebiscitarno uresničeno osvoboditev in osamosvojitev RS in ustavno uveljavitev evropske večstrankarske parlamentarne demokracije in znotraj nje strankarsko demokracijo kot njen nujni tvorni temelj.
Rezultat zavestno polovično uveljavljenega razumevanja in polovičarskega dejavnega uresničevanja večstrankarske parlamentarne demokracije je ustavno sporen veljavni sorazmerni volilni sistem, ki volivcem že tri desetletja proti-ustavno ne omogoča polnega in neposrednega vpliva na izbiro državnih poslancev, zaradi česar imamo ustavno-pravno in demokratično invalidno oblast odtujene ter zgolj sebi odgovorne vladajoče strankokracije.
Rezultat polovičnega in polovičarskega pojmovanja in razumevanja političnih strank pa je tudi sistematično zakonsko in politično omejevanje in agit-propovsko sistematično zmanjševanje vrednosti strank ter celo aktivno vnašanje nezaupanja in celo prezira do strankarskega življenja in parlamentarnega odločanja kot poslednjega vrha sleherne zdrave, zrele in poštene parlamentarne večstrankarske demokracije.
Vse to porazno stanje znotraj-strankarske demokracije ter večstrankarske parlamentarne demokracije zagotovo ni naključno, ampak je zavestno in zlonamerno premišljeno sproducirano v kabinetih najbolj “zgrajenih” komunističnih sociologov in politologov z eno-partijske FDV ter ob podpori najbolj oblasti-željnih politikov nekdanje oblastne partije in njene tajne policije, ki si je s tem negativnim in prezirljivim odnosom do političnih strank ter do oblasti invalidne strankokracije (namesto resnične ljudske demokracije) omogočila nenehno politikantsko prakso predvolilnega maskiranja in spreminjanja imen, programov in ikonografije posameznih levih strank, ki si je trajno omogočila nenehno medijsko produciranje in vsiljevanje lažnih “novih obrazov” in lažnih “novih politik”, ki je zlorabljala nenehno kameleonsko politično mimikrijo barv, “modnih” političnih programov, nenehno zamenjevanje “prvakov”
– , da bi ostalo vse isto, da bi ohranili oblast nad družbenim “statusom quo” vedno isti “strici iz ozadja”, vedno isti nedotakljivi ideologi in preroki iz podzemlja “globoke/ugrabljene države” in vedno isti njihovi zvesti lakaji v “osrednjih” medijih, na Policiji, na tožilstvu in v sodni veji oblasti, na javnih univerzah, v organizacijah komunističnih sindikatov in nevladnih organizacij, itd. itn.
Zgodba o Desusu, SAB in LMŠ je le del te nenavadno pokvarjene in nepoštene, a učinkovite politične strategije in taktike ideologov, spin-doktorjev in nedotakljivih mogočnežev iz in okoli podzemlja “globoke/ugrabljene države”. Na začetku te zgodbe političnih in medijskih zlorab je najbrž zgodba o ZSMS in o njeni populistični pretvorbi v LDS, pa zgodba o frakciji Zares, pa Stranki Mira Cerarja itd. itn.
Kameleonsko prilagodljivo, politično nenačelno in brezznačajno odzemlje “globoke/ugrabljene” države je vselej brez obžalovanja zapustilo “na cedilu” evidentno nesposobne in neuspešne prvake (Rop, Golobič, Cerar, Erjavec, Bratuškova …) in prazne lupine njihovih začasnih strank, saj je vselej naivnim volivcem uspelo agit-propovsko preko anket za potvarjanje javnega mnenja in preko svojih zvestih medijskih dreserjev vsiliti nove in nove “nove obraze” ter nove in nove “nove politike”.
Vse preverljive pojavne oblike invalidne večstrankarske demokracije in tudi notranje invalidnega nedemokratičnega strankarskega življenja so nevidni in nedotakljivi scenaristi in režiserji političnega življenja v RS nenehno bombastično in zgolj na videz spreminjali in nenehoma uprizarjali “viharje v kozarcu vode”, da bi vse ostalo isto in enako ter da bi nemoteno lahko še naprej pobirali obresti in dividende od ljudske politične naivnosti ter demokratične in pluralistične politične nezrelosti.
Avtor podcenjuje SAB po mojem mnenju. Jaz bi si tudi želel da Bratuškova odleti kot knof od gat, ampak dejansko ima možnosti za obstanek.
Je ravno prav agresivna in populistična in trmasta. Pa še eno tako AFŽ-jevsko pozicijo pri soočanjih vedno ubere – bolj samozavestno in agresivno kot Fajonova, in ‘špila’ nekakšno levičarsko Margaret Thatcher. Prav predstavljam si, da bo poleg vseh spinov (upokojenci) na plan privlekla štorijo, kako je bila prva ženska predsednica vlade v Sloveniji itd itd.
Dober voditelj soočenj bi jo z tematiko NKBM ter nastopa v Bruslju sesul in bi bilo njenih sanj konec, ampak to se ne bo zgodilo. Napovedujem vsaj 5% za SAB in do 6 poslancev. Pa čeprav bi si res želel da izpadejo iz parlamenta, ampak verjetno res ne bodo. V bistvu sem toliko prepričan v napoved, da grem staviti 1.000 EUR :):):)
Rokc, prav bi bilo, da predvolilna soočenja začnejo delati tudi na TV3 in na Novi 24 TV, Tam bi bila vprašanja najbrž bistveno drugače zastavljena kot na RTVS. Bolj realno. Z vprašanji o bančni luknji, pomoči bankam F21 (popoln odpis dolgov Probanki), razlaščenci in kaj je še takega. Šivilja ima toliko masla na glavi, da boli. Resnica o njenem početju bi ji zagotovo garantirala uvrstitev…. na smetišče zgodovine.
Strinjam se, da utegne obstati, vendar bo teźka. Z upokojenci ne bo bistveno pridobila, ta tema je zanjo passe, ker nima kaj ponuditi boljšega od vlade JJ, lahko je zgolj proti predlaganim ukrepom, to pa zanjo ne bi bilo najbolje. Prvič zato, ker ukrepi upokojenski populaciji dejansko koristijo, in drugič zato, kwr bi jo nasprotovanje na tem področju takoj uvrščalo nazaj v brezveznio” samodanijanša” histeriziranje. S tem pa bi njen image “leve železne lady” propadel po celi črti… Ženska nima kaj ponuditi in to je dejstvo. Zato bo njeno pkezanje čez parlamentarni prag izjemno težko. Jaz jo bolj vidim zunaj kot znotraj. Že zato, ker ta stranka skorajda nima članstva, lokalnih odborov oz. lokalne mreže, itd. Njena edina šansa je mefijsko napihovanje. Ki pa tudi nima več učinka, kot nekoč.
Ula, to, to, to…
Predvolilna soočenja na Nova TV in še kje. Ne bo sicer uravnoteženo, saj po uradnih podatkih ima levica še vedno 80-90 % medijskega prostora, vendar se z Novo TV informacij ne da več prikriti. In to je trn v peti “ponosnih naslednikov komunistov”.
Ta zadnja soočenja na RTV – samo s tem, kdo ni z JJ – se je izpela. Tokrat bodo šteli rezultati, ki jih ni malo – za SDS seveda.
Rokc, pa jo imamo. Razsodbo EČSP glede razlaščencev namreč. Kako se bo Alenčica iz te zagate sedaj vlekla, ne vem.
Objavljeno na siolu: https://siol.net/novice/slovenija/znana-bo-odlocitev-o-bancnih-izbrisih-v-sloveniji-561264
Po današnji sodbi ESČP se bodo (naivni) poslanci vrnili nazaj v Desus 🙂
Alenčica je očitno mojstrica, kako naivne penziče spravit ob prihranke. Ampak tako lepo govori. Lopovi ne bi bili nikoli lopovi, če ne bi znali lepo govorit. Le kdo bi jim sicer nasedel.
Lepo godljo je zakuhala z razlastitvijo 100.000 posameznikov in ji še vedno verjamejo.
Gregor – Vprašanje, če bodo to lahko skrili. Na komentarjih na internetu sicer nekateri komentatorji še vedno krivdo za vanke skušajo podtakniti Janši ter fantazirajo, kako je ‘Lenčica’ Slovenijo rešila pred zlobno zlobno lumpo lumpo Trojko (ki bi nam vse pobrala, buhaha). Ampak po odmevih sodeč so ljudje kar besni ni zahtevajo, da bo to tudi predvolilna tema.
No po mojem mnenju bo to zanimivo in je sedaj spremenilo predvolilno dinamiko na levem polu, ker šibi SAB. Očitno bom mogel umakniti stavo 😉 Sicer še vedno trmasta ”kradljivka delnic”Lenčica lahko pride v DZ, toda po mojem mnenju je ta sodba bistvno povečala možnost, da se bo trend SAB-ju obrnil navzdol.
Nisem pa prepričan, da bodo glasovi SAB-ja šli v DeSUS in da si Jasnič lahko mane roke. 🙂
Kot rečeno: ta zgodba bo morala biti izpostavljena v medijih, po plakatih, ker SAB si parlamenta po vsem tem ne zasluži. Verjetno se pa o tem med ljudmi premalo govori in veliko preprostih in naivnih nasede.