SAB in DeSUS na dobri poti k samoukinitvi

Osnovna foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Človek bere, posluša, gleda in ne more verjeti. Ob vseh kretenizmih in nebulozah, ki jih producirajo v okviru LMŠ, očitno prihaja konkurenca v obliki dveh strank, ki podobno kot LMŠ eksistirata v vzporednih svetovih in sta na dobri poti, da se kar sami ukineta.

Desus dokazuje, da ne razume, da smo vstopili v 21. stoletje. Po »manekenki« Pivčevi, ki se je, resnici na ljubo, vsaj znala medijsko »prodajati«, a je žal, kot še nekateri, v določenem trenutku podcenila moč in neizprosnost levega medijskega mainstreama ter hinavščine znotraj lastnih vrst, je stranka preko prehodnega večno bledega Gantarja ustoličila neprebavljivega, prežvečenega in do skrajnosti oportunističnega Erjavca. Očitno zato, da bi, po žalostnem propadu agende - ukinitve podpore poslancev aktualni vladi in posledično predčasnih volitvev - na čelo pripeljala enako prežvečenega in še bolj nesimpatičnega Jasniča?!

Očitno ne gre za namero ohranitve, pač pa (samo)ukinitve s podporo (ukazom)»od zunaj«. Že 15 let nazaj je bilo mnenje pomembnih stricev iz ozadja, da stranka ne more preživeti na dolgi rok. Sploh z ozko in velikokrat destruktivno upokojensko držo, v smislu »pripada nam«. Nenazadnje vsi prejemniki pokojnin niso delali 40 let, kot se to velikokrat razklada. Polnih pokojnin je pravzaprav presenetljivo malo. Predvsem pa je razlika med pokojnino nekoga, ki je delal 15 let, in tistim, ki je v blagajno vplačeval 40 let, (pre)majhna. To tudi pomeni, da pokojnine še zdaleč niso pridelane na način, kot se ponavadi pavšalno predstavlja.

Pa ni problem samo v pokojninah. Tudi zdravstvenega zavarovanja ne plačujejo vsi, enako davka na premoženje, davka od dobička in še in še. Pa vendar o tem od te stranke nismo slišali ničesar. Je pa ponarodela Erjavčeva o 1000 evrih pokojnine.

Na splošno je problem slovenskega proračuna, da ima ogromno izjem in na koncu je dejanskih plačnikov relativno (pre)malo.
V Desusu zadnjih 15 let niso naredili nič omembe vrednega za svojo volilno bazo, zdaj, ko bi končno lahko, pa ne bodo, ker vlada nima pravega, levega predznaka.

Stranka v celotnem času svojega obstoja in sodelovanja v vseh desnih, levih, sredinskih in ostalih vladah ni bila sposobna rešiti nobene od dejanskih problematik, ki jih naslavlja že od svoje ustanovitve. Eno samo blebetanje in izsiljevanje s številčnostjo upokojencev in relativno pomembnostjo znotraj bolj ali manj trdnih koalicijskih vlad.

In ko se končno premika in se vlagajo zakoni, ki naslavljajo njihovo problematiko (zakon o dolgotrajni oskrbi in o demografskem skladu), ne bodo zraven zgolj zato, ker so predlagani v napačni, desnosučni opciji. Skratka, zadnjih 15 let niso naredili nič omembe vrednega za svojo volilno bazo, zdaj, ko bi končno lahko, pa ne bodo, ker vlada nima pravega, levega, predznaka. Človeka postane resnično strah, saj se zdi, da se Slovenija v demokratičnem in pluralnem smislu ni v 30 letih nikamor premaknila, pač pa celo stopa nazaj. Še vedno je bolj važno, da si naš, kot pa kaj znaš. In še prepričujejo nas, da je to normalno.

Popolno zmedo in razsulo v DeSUS-u najlepše ilustrira tudi situacija ta vikend, ko je predsednik stranke Ljubo Jasnič neposredno po klavzuri dejal, da so sprejeli odločitev, da poslance pozovejo k odstopu, stranka pa je že naslednji dan, ob praznovanju 30-letnice zanikala, da naj bi bil tak predlog na klavzuri sprejet.

To naj bi bila resna stranka?!


In če je popolnoma nerazumljiva strategija in cilj stranke Desus, je tragikomična tudi usoda stranke SAB, ki niti preimenovanja v vsem tem času ni uspela izvesti (SMC je vsaj »Mira Cerarja« zamenjala za »moderni center«, karkoli že to pomeni). Je pa za njih očitno velik dosežek, prestop 250 poslancev iz enega kadavra v drugega. Da je to super, ker so vsi ti brezvoljni in brezidejni, celo pokvarjeni osebki iz ene brezjajčne stranke prešli v drugo, ki ima tako ali tako samo za vzorec članov. In sedaj naj bi to prineslo nov zagon, nove rešitve, nov bla, bla, bla … grozljivo. In mediji to veselo objavljajo, namesto da bi vse skupaj ignorirali in obsodili. Absurdno je, da se tako stranko smatra za resno in kredibilno.

Ni več besed, kako prežvečeno, neprebavljivo in pokvarjeno deluje strankarska scena v Sloveniji. Kako brezidejno in zgubljeno v času in prostoru delujejo vsi ti »jasniči in alenke«. Nujno je, da se vse te osebke (in stranke) pospravi na smetišče zgodovine.

Dobra stran vseh teh karikatur in njihovih oprod je zgolj v spoznanju, da komur še sedaj ni jasno, da to ni prihodnost nas in naših otrok in da nobena »levost« ne more in ne sme upravičiti take nesposobnosti in posiljevanja, temu res ni pomoči.

Vsak, ki še vedno samo razmišlja o tem, da bi glas namenil tem "klovnom" (kot se je izrazil Ljubo Jasnič), je verjetno zrel za strokovno pomoč. In če vse to ljudje resnično pozabijo nekje okoli aprila 2022, se bojim, da nas ne reši nihče več. Niti sam Bog. Pa če vanj verujete ali ne.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike