Vir: Posnetek prenosa/Youtube

Kongres NSi je ob političnih govorih zaznamovala tudi zanimiva razprava o trenutni koronakrizi. Udeleženci so se na treh sklopih posvetili izzivom, ki jih epidemija pomeni za našo družbo, zdravstveni sistem in gospodarstvo. Pri tem so se oblikovalci potrudili, da so poiskali stokovne razpravljalce, ki se z izzivi na teh ključnih področjih ukvarjajo vsakodnevno.

Kot so se strinjali razpravljavci, je jasno, da je ta kriza zahtevna ter da bo imela daljnosežne posledice. Pri tem pa je najhuje, da dejansko sploh ne vemo, kako dolga bo. V tem trenutku je sicer jasno, da bomo kmalu imeli cepivo, vendar je po mnenju razpravljavcev nemogoče napovedati, koliko časa bo še minilo do izboljšanja razmer. Zato so pozvali tudi k previdnosti, da ne bi vsega svojega zagona in finančnih sredstev porabili že med epidemijo, temveč si pustili nekaj tudi za čas, ko bo treba čim hitreje pristopiti k normalizaciji razmer.

Ključno je, da smo usmerjeni v iskanje rešitev, ne krivcev

Na prvem panelu z naslovom Kako je epidemija koronavirusa predrugačila naše vrednote? so gostje dr. Matej Avbelj, dr. Jure Leskovec, dr. Verica Trstenjak, dr. Žiga Turk in dr. Matej Tušak razpravljali o svetu po covidu-19.

Kot sta se v uvodu strinjala govornika dr. Žiga Turk in dr. Matej Tušak, je epidemija kot vsaka kriza, s seboj prinesla tudi pretresenje vrednot in načina življenja. Po Turkovem mnenju je pokazala na težave, povezane z individualizmom. Za razliko od Zagodnega sveta, so kolektivistične azijske države krizo prestale bistveno bolje. Pri tem pa se Slovenija “ubada” še s tem, da smo državljani skregani med seboj in je nekaterim desnosredinska vlada prvi, epidemija pa šele drugi sovražnik, je dejal Turk, ki pri ukrepanju zoper epidemijo pogreša slogo.

Psiholog Matej Tušak je izpostavil, da je ključno, da smo v tem trenutku usmerjeni v iskanje rešitev in ne v iskanje krivcev. Po njegovih besedah so otroci v tej krizi (psihološko) najbolj prizadeta populacija.

Starši morajo v tej krizi otroke v prvi vrsti pomiriti in jim biti vzor. V tem primeru otroci tudi ne bodo imeli hudih težav. Otroci so v tem obdobju v družinah lahko celo bolj funkcionalni kot kadarkoli prej. Treba pa je najti tudi način, kako pomagati staršem, ki ne znajo navezati teh stikov.

Slovenija brez resnih in robustih institucij, ki bi se lahko spopadale s krizami, ostajamo pa odprta in demokratična družba

Trenutna kriza je po mnenju dr. Verice Trstenjak tudi pomembno pravno vprašanje. Dejstvo je namreč, da človekove pravice v civilizirani družbi niso absolutne. Zato je v času epidemije dopustno, da se nekatere pravice kot so svoboda združevanja, varstvo osebnih podatkov in svoboda gibanja začasno omejijo, da zaščitijo našo pravico do zdravja in do življenja, je dejala Trstenjakova, ki meni, da je pri tem bistvena sorazmernost.

Nas omejitveni ukrepi vodijo v diktaturo? Pravnik dr. Matej Avbelj se s tem ne strinja in opozarja na dejstvo, da nas še vedno pestijo posledice državljanske vojne in poznejšega totalitarnega sistema, iz katerega je država izšla z izjemno nizko politično in pravno kulturo. Posledica te pa je tudi “pomanjkanje resnih in robustnih institucij, ki bi se lahko spopadale z resnimi krizami”.

Odziv slovenskih oblasti je bil sicer po njegovem mnenju v primerjavi s sosednjimi državami precej liberalen. Zato pravi, da “dejstvo, da imamo v Sloveniji pritožbo, da obstaja diktatura, da imamo veliko protestov na ulicah, pravzaprav odkazuje ravno to, da še naprej ostajamo odprta in demokratična družba.”

Vlada bo morala čez nekaj časa opustiti ukrepe in se skušati vrniti v normalnost. Pot do tja bo po besedah Jureta Leskovca v naslednjih tednih lažja tudi zato, ker smo v zadnjih mesecih spoznali, kako se virus širi. Pri tem poudarja, da bo potrebno virus zamejevati tudi z manj restriktivnimi ukrepi, kot je na primer odprtje lokalov zgolj do določene kapacitete.

Ob tem je Leskovec opozoril tudi na dejstvo, da raziskave gibanja telefonov kažejo, da smo se v Sloveniji poleti začeli obnašati, kot da virusa ni, kar je močno pospešilo njegovo nadalnje širjejenje.

Zdravstveni sistem potrenuje e-hrbtenico

Na drugem panelu so se dr. Tina Bregant, Tomaž Gornik in dr. Federico Potočnik spregovorili predvsem o izzivih, ki v prihodnosti čakajo naš zdravstveni sistem. Najverjetneje bo zdravstveno krizo kmalu omejilo cepljenje, vendar je v tem trenutku o tem, kako bo to potekalo, po mnenju Tine Bregant še preuranjeno govoriti. Trenutno so zdravstveni delavci izjemno obremenjeni in specializant infektologije dr. Federico Potočnik delovni mesec zaključi s 50 do 100 nadurami.

Oba zdravnika bi si v prihodnje želela dobro “e-hrbtenico”, vendar pa je težava v tem, da zdravstvo tega samo najverjetneje ne bo zmoglo. Uveljavljanje digitalizacije bi zdravnikom pomagalo zlasti na področjih, kjer pacienta sami ne vidijo. Tu je umetna inteligenca dokazano boljša. Sami pa bi imeli več časa za ukvarjanje s pacienti.

Kot poudarja zdravnica Tina Bregant, “zdravniki nismo študirali za to, da bi vnašali podatke v excel, pač pa, da posvetimo čas svojemu pacientu.” Na vprašanje, kakšno bo slovensko zdravstvo čez pet let pa odvrnila, da prav takšno, “kot se bomo odločili zdaj”.

Digitalizacija priložnost za slovensko gospodarstvo

Velik del vladne pozornosti je trenutno namenjen razmeram za stabilizacijo gospodarstva. Kot so se strinjali gostje tretjega panela Martin Jezeršek, dr. Jure Knez, Mateja Ribič in dr. Janez Šušteršič, ki so govorili o tem, na kakšen način bi bila kriza lahko priložnost za slovensko gospodarstvo, ukrepi vlade trenutno delujejo, saj se število brezposelnih ne povečuje, temveč celo zmanjšuje.

Po Knezovem mnenju je sicer velikost drugega vala presenetila vse. Pri tem so sicer različne panoge različno prizadete in se podjetja v turizmu in gostinstvu, kjer dela tudi Jezeršek, borijo za preživetje. Po mnenju govorcev bodo preživela le tista, ki bodo imela dostop do likvidnosti.

Vlada je z ukrepi sicer radodarna, kar je po mnenju Janeza Šušteršiča tudi prav. Vendar pa med ekonomisti obstaja tudi bojazen, da bo finančnih sredstev zmanjkalo za zagon gospodarstva, zato ob tem poziva k previdnosti.

K lažjemu okrevanju seveda lahko pomaga tudi digitalizacija, se strinja Šušteršič, vendar je nujno, da je ta vključujoča. Kot smo namreč lahko videli v primeru aplikacije #OstaniZdrav, je ta pogosto nedostopna prav najbolj ranljivim, ki (iz različnih vzrokov) uporabljajo zastarele naprave. Zato bo ljudem vsekakor potrebno pomagati uporabljati te rešitve.

4 KOMENTARJI

  1. Organizirati kongres stranke v času največje epidemije je podvig, ob tem pa še organizirati panele o problematiki, ki tarejo ljudi, pa še večji.
    Zaradi pomirjevalnega tona se udeleženci panelov niso lotili žgočega vprašanja, zakaj je Slovenija prvi val epidemije preživela vzorno, kot ena najuspešnejših, zakaj pa je drugi val naravnost katastrofalen in Slovenijo uvršča med najbolj prizadete države?
    Zstavlja se vprašanje, ali je potrebno ugotoviti vzroke za uspešnost in neuspešnost boja proti epidemiji?
    Menim, da je potrebno. Kriza se namreč še ne bo tako hitro končala in cepljenje ne bo tako učinkovito, kot se napoveduje. Zanesljivo lahko pričakujemo še tretji val in skoraj zanesljivo bo ta val doživela sedanja vlada, zato je pomembno da vemo, kaj je vzrok tako slabi situaciji v Sloveniji.
    Neke priznane metodologije za analizo, zakaj se Slovenija uvršča med najbolj prizadete države ni. Sami moramo poiskati vzrok in sicer s primerjavami stanja v različnih državah.
    Vemo, da praktično nobena država na svetu nima zadostnih izkušenj in sprejema ukrepe za zajezitev epidemije bolj po občutku kot po preizkušenih postopkih.
    Kljub takšni raznolikosti pa lahko ugotovimo, da je na prvem mestu disciplina prebivalstva.
    Osnovne zaščitne ukrepe poznamo: maske, distanca, čim manj druženja, higijena, umivanje rok. In seveda dosledno spoštovanje in uveljavljanje teh osnovnih ukrepov.
    Če ni discipline, jo je potrebno začeti uvajati.
    Najprej s pozivi.
    Nato s kaznimi in končno s prepovedmi, tudi nabolj drastičnimi, zapiranjem trgovin, ukinitvijo prireditev in prepovedjo gibanja. Slednji ukrepi trčijo na omejevanje svoboščin zagarantiranih z ustavo. Tudi to dilemo so pravniki razčistili. Osebne svobpoščine so tudi omejene in sicer s svoboščinami drugih. Torej omejitve svoboščin zaradi omejevanja krize, so dopustne.
    In sedaj se moramo vprašati, kaj pa je šlo, oziroma, kaj je narobe v Sloveniji, da se je epidemija tako razbesnela?
    Vlada je sprejela vse ukrepe, ki so ji bili na voljo in so skorajda identični ukrepom v drugih državah.
    Vlada je dovolj dobro in pravočasno opozarjala na drugi val epidemije. V ta namen je odlično pripravila vse, da se zoperstavi hujšemu valu, kot je bil prvi pred vsem z opremo in prostori. Jasno pa je, da dodatnega osebja ni mogla zagotoviti, saj se to preprosto ne da. Strokovnjakov pač ni mogoče producirati na tekočem traku.
    In zakaj je potem izbruh tako silovit?
    Preostanemo samo mi, torej državljani. Mi smo povzročili tako siloviti izbruh.
    Ali lahko to pojasnimo? Smo res drugačni od sosedov?
    Kaj je v nas, da smo to povzročili?
    Ko takole pregledujemo druge države, ki se bojujejo s krizo, nikjer opozicija ne ruši vlade. Nikjer mediji ne problematizirajo ukrepov. Nikjer opozicija ne organizira portestov in se ne pajdaši z ektermisti. Nikjer državna televizija ne ustvarja napetosti in poziva k nespoštovanju ukrepov.
    Na ta način smo se zelo približali vzrokom za tako silovit izbruh epidemije.
    Je to dopustno izjaviti?
    Na kongrsu koalicijske stranke?
    Pa naj še per vrstic posvetim državni sekretarki Tini Bregant.
    Je poštena, je borka, je tudi strokovnjakinja. Ni pa političarka.
    Minister Gantar je sicer zdravnik, a kot vse kaže, vse bolj politik. Poslušen politik. Ne posluša sicer tiste, ki bi jih moral in ki predstavljajo ekipo, ki s skrajnimi napori rešujekovid krizo, ampak tiste, ki želijo iz krize kovati dobičke. Zato pa je gospa Bregantova moteča in se ne uklaplja v arhitekturo in poslanstvo DESUSA. DESUS se naglo spreminja. Levi se kot kača in ostaja kača.
    Ali je to dobro?
    Prav gotovo ne za prihajajoči tretji val.

  2. Slabo nam kaže.

    V savinjskem pogorju, kjer imamo kočarijo, je na 1000 metrih in še višje Covid19 že pri vsaki hiši.

    Ljudje so verjeli, da si je COVID 19 izmislil Janša in da gre la za neke vrstegrip, ki so je navajeni, pa so veselo “gaudali”, kot tam pravijo veseljačenju.

    Zdaj se pa jezijo, ker so preveč verjeli levici in njenim medijem.

  3. APMMB2 pravi:” Preostanemo samo mi, torej državljani. Mi smo povzročili tako siloviti izbruh.
    Ali lahko to pojasnimo? Smo res drugačni od sosedov?”
    Pri tem pozablja na vzrok in posledico. Že v pravu velja, da so predpisi beri omejitve tako dobre, kot jih izvjalci ljudje vzamejo za svoje.
    Torej, če drži gornja navedba s katero se sicer ne strinjam, je še vedno posredno kriva vlada, ki ni znala prikazati omejitev na način, da bi jih ljudje razumeli in vzeli za svoje.
    To da levičarji raje zbolijo in umrejo kot bi se držali navodil desne vlade je velika neumnost.
    Nihče noče zboleti in nihče noče umreti!
    V resnici na svojem in primerih sosedov vidim, da se okužbe večinoma prenašajo kljub vsem ukrepom predvsem v krogu ožje in širše družine.
    Sam se sicer kljub 14 dnevnem stalnem stiku z bolano ženo in hčerko celo nisem zbolel a za to gre zahvala mojim genom in ne ukrepom.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime