S pritožbo želijo zavarovati najboljša kmetijska zemljišča. Domačini: Kje ste bili, ko so med njivami gradili Baumax, Obi, Merkur?

Uredništvo
9

Včerajšnja poznovečerna napoved Društva za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green Slovenija (AAG), da se bo (kot edina) okoljevarstvena organizacija pritožila na okoljevarstveno soglasje ARSO za projekt Magna Hoče-Slivnica, danes dviguje mnogo prahu, predvsem pa vprašanj, kaj bo z investicijo Avstrijcev.

Minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek je s Slovaške sporočil, da še vedno verjame v sklenitev kompromisa ter dejal, da stavi na “konstruktiven in korekten dialog.” 

A bo težko. 43 nevladnih organizacij je v javnem pozivu državno in lokalno oblast obtožilo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti ter izvajanja pritiskov zoper okoljske nevladne organizacije.

Družabna omrežja pa so polna ogorčenih zapisov okoličanov na račun okoljevarstvenikov, češ da blokirajo razvoj mariborske regije. “TAM je zgolj kilometer stran letno lakiral 10.000 vozil, pa ni bilo nobene ekološke katastrofe, je zapisal eden izmed njih.”

“Medtem ko so lomili Gorazda Marinčka, se jim je zgodila Alpe Adria Green. Totalna panika,” je na Twitterju situacijo opisal novinarski aktivist proti Magni Bojan Požar. Marinčkov Slovenski e-forum je bil namreč do včeraj najresnejši in zdelo se je, da edini preostali kandidat za vložitev pritožbe. Z njim se je ministrstvo očitno uspelo dogovoriti, a zgodila se je AAG.

“Najpomembnejši argument za naše nasprotovanje postavitvi Magne na tej lokaciji je načrtovana pozidava najboljših kmetijskih zemljišč, povrh še na vodovarstvenem območju,” so v izjavi za javnost obrazložili svojo odločitev obrazložili v AAG.

Za pritožbo na okoljevarstveno soglasje je glasovalo šest članov upravnega odpora te organizacije proti štirim, predsednik pa se je vzdržal. A TV Slovenija je v dnevniku poročala, da naj bi eden izmed tistih, ki so glasovali za pritožbo, brez vedenja ostalih Magni ponujal svoje “sodelovanje” na področju požarne varnosti, kar ima lahko posledice na odločitev.

Kdaj bi naj vložili pritožbo, sicer ni znano, saj organizacija zelo dolgo odlašala s prevzemom pošte in se zato njen pritožbeni rok izteče šele 15. septembra.

V bran AAG 43 nevladnih organizacij z različnih področij

“Ta odkriti in brezsramni pogrom nad okoljskimi nevladnimi organizacijami je nevaren precedens za prihodnost delovanja celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, ki lahko vodi v nevarne trende, kakršnim smo že priča v nekaterih članicah EU. Ne verjamemo, da je to smer družbenega razvoja, kot ga želimo ubrati v Sloveniji,” pa je v javnem pozivu zapisalo 43 slovenskih nevladnih organizacij.

V delovanju državnih in lokalnih oblasti vidijo “javno spodbujanje sovraštva in nestrpnosti ter izvajanje pritiskov,”  kar je po njihovo “tudi kaznivo dejanje”.

Glasovi v Ljubljano s Štajerske: raje se lotite resničnih ekoloških problemov

Štajerci na spletnih omrežjih okoljevarstvenikom marljivo izražajo svoje nasprotovanje njihovi blokadi projekta Magna.

“Kako vas ni sram s tem kar počnete v zvezi z Magno,” svoje pisanje na Facebook strani Slovenskega e-foruma začenja Andrej Bratuša, ki je živel slaba 2 km zračne črte od načrtovanega objekta.

“Poglejte si zemljevid pa naj mi nekdo pove, kako so lahko to prvovrstna kmetijska zemljišča, omejena pa so z AC, po kateri se vali verjetno že milijone vozil, na drugi strani letališče, železnica, da ne omenjam gramoznih jam,”  je opisal situacijo glede lokacije.

Glede vodovarstvenega območja okoljevarstvenike sprašuje ali so se kdaj vprašali, koliko herbicidov, pesticidov in podobnega so kmetje spustili v to zemljo, sedaj pa so bili nagrajeni z “desetkratno ceno zemljišč za odkup”. Po njegovem je voda z Dravskega polja že sedaj prekomerno onesnažena s pesticidi. 

“Malo se sprehodite po slovenji pa poglejte koliko boljše zemlje je neobdelane v Sloveniji se kdo vpraša Zakaj?” dodaja.

V nadaljevanju okoljevarstvenike sprašuje, kje so bili, ko so se v neposredni bližini gradili trgovski centri, od Baumaxa, Obija Leclerca,  Harvy normana, Merkurja, ki so “zrasli med njivami.”

Omenja tudi TAM, ki je z lakirnico in ostalo proizvodnjo stal dober kilometer stran in v najboljših letih proizvedel 10.000 vozil na leto. “Pa ni bilo nobene ekološke katastrofe,” pravi in jih vpraša, če smo po njihovo v samostojni državi bolj ogroženi kot v Jugoslaviji pred 26 leti, ko je bilo samo v industrijski coni Tezno kar nekaj podjetij z več kot 4000 zaposlenimi.”

Zato okoljevarstvenikom v Ljubljani svetuje, naj se raje lotijo resničnih ekoloških problemov, ki jih je “v naši državi več kot dovolj”.

“Sam delam v avtomobilski industriji (ne za Magno) in poznam kako ena moderna lakirnica deluje,” pa svoj zapis začenja David Tomažič. Trdi, da si globalna podjetja kot je Magna zaradi ohranjanja imidža ne morejo privoščiti, da bi delala v neskladju s standardi in ekološkimi zakoni.

Piše, da ima Magna v Lebringu, cca 20 km od slovenske meje eno novo lakirnico samo za okvirje Mercedes G-razreda, pa se ob gradnji nihče ni pritožil.

“Avstrijci tik ob slovenski meji lahko lakirajo, Madžari bi tudi lahko, v Sloveniji pa je to problem,” se čudi.

V nadaljevanju okoljevarstvenike sprašuje ali so kdaj bili v kakšni moderni lakirnici avtomobilske industrije, ter hkrati ugotavlja, da verjetno ne.

“Tudi avtomobilska industrija je že v 21 stoletju,” jim sporoča.

Na koncu se še vpraša, kakšno prihodnost bo imel naši otroci v tej državi. “Vsi naj študirajo, kako pridejo v javni sektor, da bodo lahko prelagali papirje, ker v zasebnem sektorju ne bo velikega podjetja, ki bi dalo delavcem redno in dobro plačo ter socialno varnost,” zaključuje svoj zapis.

Doniraj

9 KOMENTARJI

  1. Kje pa ste bili. Itak. Tipično. Najlažje je to reči, potem pa ko bo kaj šlo narobe bo pa jok in stok. In to bo tudi, za razne bau, hofer itd… skladišča in tovarne. Ker v slo imamo cca. 70% uvoz hrane. In rabimo vsak m2 zemlje. Ne pa da jih šenkamo neki firmi. Zakaj torej ne gradijo na zemljišču nekdanje tovarne TAM, ampak na najbolši kmetijski zemlji? Ker je ceneje odstraniti nekaj m3 zemlje in deati kot pa odkupiti pozidano stavbno zemljišče.

    Koliko časa je podjetje Lušt rabilo za usa dovoljenja? ALi pa kmet ki rabi za preživetje nov hlev? 10 let? In več. Pa bi gradil na svoji zemlji zase. Pa se nihče ne spotakne ob to.

    Če bi Magna res imela rezevni načrt na Madarskem, bi lahko že tam začela graditi. Zgleda da ga nima ali pa ima višji interes graditi v SLO. Torej naj se jih pritisne. Naj dajo zaveze. Ne obljube.

  2. Problem je v tem, da bo pozidana kmetijska zemlja – spet! Podpiram AAG.
    Tisti, ki pa nabija o tem, koliko pesticidov da so kmetje “spustili v zemljo”, pa s svojim zapisom potrjuje, da pojma nima, kaj govori. Pač nabija, kar je prebral na kakšnem forumu. Še to ne ve, da je herbicid TUDI pesticid.
    Seveda smo vsi, ki nam je mar za ohranitev kmetijske zemlje v njeni funkciji, VEDNO nasprotovali gradnji trgovskih centrov, avtocest, letališč, športnih dvoran, tovarn na kmetijskem zemljišču. Samo nikomur to ni bilo mar, nihče od odgovornih ni hotel o tem nič slišati. A zdaj je, zgleda, nekaterim le prišlo vse skupaj “do čevlja”. Zato: bravo AAG!
    Tale članek pa precej diši po reklamnem oglasu.

  3. Torej preostane za Magno in štajersko dobrobit edina možnost, da se lakirnica zgradi na njivah, nima smisla, da šparamo s prostorom in ga namenjamo za kmetijstvo.
    Razumemo tudi kmete, ki bodo zemljišča lahko dobro prodali, medtem ko bi s kmetijstvom lahko le životarili.

    Potem bo treba uvoziti še 400 ali 4000 Bosancev, da bodo garali za drobiž, država bo pobrala davke in to je to?

    • Dobro prodali zemljišča? A si nor? Koliko so dobili? 10€m2? Za koliko misliš da bo narasla cena zemlje, ko bodo 1x bila spremenjena v zazidalna? x5 in več. Ampak kmet ne sme prodati zazdidalne parcele vsi ostali lahko.

  4. Še to: odkar je večina ljudi pozabila, kje raste hrana, se s kmetijsko zemljo dela tako, da se naši dedje v grobu obračajo. Patetika gor ali dol – tudi Lidl in Hofer jo kupita pri kmetu. Kako je bila pridelana in kaj vse vsebuje, da je lahko tako poceni in ima tako dolg rok uporabe, kupcev ne zanima. Prav tako ne računajo z možnostjo, da se utečeni trgovski sistem lahko tudi poruši. Kje bomo pa v tem primeru kaj pridelovali, če bomo pozidali prav vse? Ogromno smo že, čas je, da se ustavimo in malo uporabimo tisto snov, ki jo nosimo pod frizuro.
    Mediji pa itak – vse kar prebereš, moraš “precediti”. Denar sveta vladar, še zmeraj. Površni bralec pa nasede.

  5. Tako kot gradnjo drugega tira,to ovira desnica.Seveda vse to prikrito in za javnost skrito.Sedanja vlada in njeni uspehi jim ne dišijo.Jasnovidec po imenu janez je napovedoval zelo kratek rok vladanje sedanje koalicije.Zato zgrabijo vsako priliko za metanje polen po noge,tipično slovensko.

    • No, zadeva je problematična že od začetka. Konkurenčna lokacija je bila predstavljena na bivšem industrijskem in danes degradiranem področju cca. 20 km stran. Nihče do danes iz vlade ni pojasnil, zakaj je to področje odpadlo. In ker se vsaka odločitev na časovnici projekta ne opredeli jasno, zakaj je bila izbrana, se takoj pojavijo dvomi. In tukaj nima nobene veze ali levi ali desni. Politika naj pusti stroki, da odloči o strokovnih zadevah. Ne pa da politiki odločajo, da si pri tem odrežejo mastne provizije. Povsod se to pokaže kasneje (TEŠ6, zdravstvo, Stožice, DARS, Elektro, Železnice, …), ko je že prepozno in smo zapravili še enkrat več denarja, kot bi ga bilo treba.

  6. Od kdaj pa so nenadoma tako pametni v Ljubljani in od kod jim takšna skrb za Štajerce. Resnično se tem pizdunom iskreno zahvaljujemo. Zakaj ni bila sprejeta lokacija na Kidričevem?? Zato ker bi posekali cca 20 hektarjev borovih gozdov, ki so pljuča Kidričevega.

  7. Sam pa podpiram Magno, se mi zdi da tisti rogoški gozd ni sedaj alfa in omega slovenskega neokrnjenega okolja. Navsezadnje po nekaterih informacijah prva faza v obliki lakirnice zelo verjetno pomeni naknadno širitev s celotno montažo, kjer se dolgoročno lahko celo obeta sestavljanje novih el. Jaguarjev F-pace. O pozitivnih multiplikativnih učinkih ter učinkih za slovenske avtomobilske dobavitelje pa seveda ni potrebno izgubljati besed.
    Upam, da Cerar to pred svojim umikom izpelje, da bo imel vsaj kaj za pokazati. Ker smo pregnali in onemogočili domače kapitaliste oziroma namesto njih vzpodbujali šalabajzarje, ki so denar zagonili na nategunskem Balkanu pač sedaj rabimo tuj kapital in znanje, da razvijemo in oplemenitimo našo industrijo. Kot so to storili Čehi, Poljaki in Slovaki. Štajerci pa dobro glejte koga boste naslednjič volili, da se bo vzhod Slovenije končno začel razvijati.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime