S posveta pri predsedniku republike o zasebnem šolstvu: ali fokus res ni na ideološkem boju?
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik republike Borut Pahor je danes v predsedniški palači pripravil posvet »o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol« in nanj povabil strokovnjake za šolstvo različnih pogledov in svetovnonazorskih prepričanj.
Razprava je bila pričakovano kvalitetnejša, strokovnejša in manj ideološka kot nedavno v parlamentu ob predlogu ustavne obtožbe predsednika republike.
Kljub temu je na mestu vprašanje, ali gre pri zadržanem odnosu do zasebnega šolstva res vse manj za znani slovenski konflikt država-Cerkev in vse bolj za strah pred merkantilizacijo tudi področja izobraževanja, kot je ocenil eden od razpravljalcev, dr. Igor Lukšič.
Slovenija je, v času Drnovškove vlade in ministrovanja dr. Slavka Gabra, vrata zasebni pobudi v izobraževanju odprla iz treh razlogov: ker vložek zasebnih lastnikov delno razbremenjuje javno šolstvo, ker omogoča večno pluralnost šolskega sistema in s tem svobodno izbiro ter ker državno financiranje javno veljavnih programov omogoča večji nadzor tudi nad zasebnim šolstvom.
Kot je v razpravi povedal dr. Tadej Rifel iz Zavoda sv. Stanislava, sta beli knjigi izpostavili še bogatenje javne ponudbe, oziroma bogatitev šolskega sistema.
S tovrstnimi izhodišči so se sodelujoči na posvetu v glavnem strinjali, kot tudi v poudarku, da nihče ni proti zasebnemu šolstvu. Razlika je predvsem v skrbi, kaj bi razmah le-tega pomenil za kakovost državnega šolstva ter v presoji, ali zasebno šolstvo nemara pomeni vdor neoliberalne logike družbene merkantilizacije, oziroma komercializacije tudi v šolski sistem.
Dilemo je izpostavil nekdanji predsednik Socialnih demokratov, nekdanji šolski minister in aktualni redni profesor na FDV, dr. Igor Lukšič, katerega otroci so se šolali na katoliški gimnaziji.
Po Lukšičevem mnenju slovenski ideološki konflikt med državo in Cerkvijo ni več na ravni izpred desetih ali petnajstih let, kar po njegovo dokazuje tudi, da je vlada Teološki fakulteti omogočila, da je matična fakulteta tudi za pedagoško področje, kar je bilo v času njegove ministrovanja zavrnjeno.
Konflikt med Cerkvijo in državo se razgrajuje in ne drži, da je še tako močan, kot se želi poudarjati v javnosti, je prepričan Lukšič.
Po njegovo je bolj kot to močan neoliberalni pritisk, ki pomeni komercializacijo vseh področij - kako se vse predeluje v blago. "Če damo nastavke v zakonodajo, da bodo to omogočili, se bo to zgodilo v desetih do petnajstih letih," meni.
Možnost vdora profitne logike preko zasebne pobude v šolstvu je zaskrbela še nekatere druge sogovornike.
A direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš je poudaril, da vse šole pri nas delujejo v javnem interesu in so neprofitne, tudi zasebne, saj je to tudi zakonsko določeno. "Ne želimo si komercializacije šolstva niti na srednji niti na osnovni ravni. Po 26 letni praksi zasebne šole med seboj in z javnimi šolami zelo dobro sodelujemo," je še dejal.
Tudi dr. Ivan Štuhec je ocenil, da se, četudi bi kdo želel, iz zasebnega šolstva v Sloveniji ne da delati profita, temveč "Bog, če lahko preživiš". Kar se tiče financiranja, gre po njegovem mnenju bolj za dejstvo, da javna sredstva pridejo od državljanov. "Mi smo tisti, ki ustvarjamo javna sredstva. In imamo pravico, da od njih dobimo nazaj tisto, kar so naše osnovne človekove pravice in želimo skozi njih uveljaviti."
Pri tem poudarja, da nikakor ne pričakujejo financiranja v celoti, torej 100 % financiranja vsega.
"Strinjamo se, da tisti, ki je otroka vpisal v zasebno šolo, tudi nekaj prispeva. Ne želimo sredstev za ustanavljanje šole, investicije, vzdrževanje. Vse kar je posebnega v tej šoli, starši plačujejo posebej," mu je pritegnil nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava, dr. Roman Globokar.
Drugi očitek je letel na to, da se v zasebnih šolah izpolnjujejo neki partikularni interesi, ki ustvarjajo družbene razlike.
"Zasebne šole ustvarjajo razlike, delujejo po sovjih principih in standardih, ni obveznega ocenjevanja niti predpisanega števila ocen," je opozoril dr. Zdenko Kodelja s pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Slišati je bilo tudi, da je javno šolstvo za Slovenijo pomembno, ker je kakovostno, bogato, pluralno, pa tudi ideološko neopredeljeno.
"Treba je zagotoviti visok standard delovanja javnega šolskega sistema, hkrati pa ljudem omogočiti, da tudi v šolskem sistemu najdejo pot za to, da se poudarjeno uveljavlja njihov vzgojni stil in vrednoten sistem," je dejal nekdanji šolski minister LDS, dr. Slavko Gaber. Dodal je, da sedanji zakon javne programe v zasebnem šolstvu podpre primerjalno zgledno več kot povprečne evropske države – s 85 odstotki. Ta, ki želi drugačno obravnavo svojega otroka, lahko k temu tudi kaj prispeva.
Ob Kodelji je bila do zasebnega šolstva najbolj ostra predstavnice iniciative Kakšno šolo hočemo:
Po njenih besedah se v javni šoli otroci učijo drugačnosti in tolerance. Obenem pa da država ni odgovorna niti za ustanavljanje zasebnih šol, niti da podpira partikularna religiozna in filozofska prepričanja in interese.
"Dokler ni v javni šoli ustrezno poskrbljeno za vse otroke tudi z zasebnimi potrebami dokler se otroci v javni šoli učijo iz zastarelih učbenikov in telovadijo v zastarelih telovadnicah, dokler učitelji iz lastnih sredstev kupujemo material, toliko časa je razprava o partikularnih interesih toksična."
Po njenih besedah je kvalitetna brezplačna in vsem dostopna javna šola najboljša priložnost za zdrave temelje družbe.
Še ena nekdanja ministrica, dr. Maja Makovec Brenčič, pa je dejala, da pravi ključ razprave ni teh 300 tisoč evrov sofinanciranja programa, temveč elementi kakovosti in standardi znanja, ki jih je treba zagotoviti. Po njenih besedah ne gre za odstotek financiranja, temveč kaj damo otrokom ter pod katerimi pogoji puščamo izbirnost, ki je ena od pravic staršev.
In prav v zagotavljanju standardov kakovosti ter nadzoru izobraževanja je bistvo državnega financiranja zasebnih šol, saj s tem država tudi dobi te pristojnosti. Ali kot je karikiral dr. Štuhec: "država nadzira zakonsko absolutno ... pri kadrih in pri programu nimamo nekega velikega manevrskega prostora, nihče ne izvaja nič, kar ni šlo skozi strokovne gremije, ki jih ima država."
Zasebne šole so del javnega šolstva in imajo isto maturo, standarde in cilje, je dodal dr. Globokar ter poudaril odlično sodelovanje med zasebnimi in državnimi šolami.
Prav tako je Globokar povedal, da zasebna šola ne zagotavlja partikularnih interesov izven demokratične osnove, na kateri je država ustanovljena. "Mi želimo otroke pripraviti na skupno življenje in izzive, s katerimi se bodo soočali. Absolutno želimo, da država zagotavlja kakovost, oziroma zahteva kakovost preko zakona. Zasebna šola mora izpolnjevati vse standarde, ki jih država predpiše."
Razprava je bila pričakovano kvalitetnejša, strokovnejša in manj ideološka kot nedavno v parlamentu ob predlogu ustavne obtožbe predsednika republike.
Kljub temu je na mestu vprašanje, ali gre pri zadržanem odnosu do zasebnega šolstva res vse manj za znani slovenski konflikt država-Cerkev in vse bolj za strah pred merkantilizacijo tudi področja izobraževanja, kot je ocenil eden od razpravljalcev, dr. Igor Lukšič.
Slovenija je, v času Drnovškove vlade in ministrovanja dr. Slavka Gabra, vrata zasebni pobudi v izobraževanju odprla iz treh razlogov: ker vložek zasebnih lastnikov delno razbremenjuje javno šolstvo, ker omogoča večno pluralnost šolskega sistema in s tem svobodno izbiro ter ker državno financiranje javno veljavnih programov omogoča večji nadzor tudi nad zasebnim šolstvom.
Kot je v razpravi povedal dr. Tadej Rifel iz Zavoda sv. Stanislava, sta beli knjigi izpostavili še bogatenje javne ponudbe, oziroma bogatitev šolskega sistema.
S tovrstnimi izhodišči so se sodelujoči na posvetu v glavnem strinjali, kot tudi v poudarku, da nihče ni proti zasebnemu šolstvu. Razlika je predvsem v skrbi, kaj bi razmah le-tega pomenil za kakovost državnega šolstva ter v presoji, ali zasebno šolstvo nemara pomeni vdor neoliberalne logike družbene merkantilizacije, oziroma komercializacije tudi v šolski sistem.
Lukšič: Konflikt med Cerkvijo in državo se razgrajuje
Dilemo je izpostavil nekdanji predsednik Socialnih demokratov, nekdanji šolski minister in aktualni redni profesor na FDV, dr. Igor Lukšič, katerega otroci so se šolali na katoliški gimnaziji.
Po Lukšičevem mnenju slovenski ideološki konflikt med državo in Cerkvijo ni več na ravni izpred desetih ali petnajstih let, kar po njegovo dokazuje tudi, da je vlada Teološki fakulteti omogočila, da je matična fakulteta tudi za pedagoško področje, kar je bilo v času njegove ministrovanja zavrnjeno.
Konflikt med Cerkvijo in državo se razgrajuje in ne drži, da je še tako močan, kot se želi poudarjati v javnosti, je prepričan Lukšič.
Po njegovo je bolj kot to močan neoliberalni pritisk, ki pomeni komercializacijo vseh področij - kako se vse predeluje v blago. "Če damo nastavke v zakonodajo, da bodo to omogočili, se bo to zgodilo v desetih do petnajstih letih," meni.
Možnost vdora profitne logike preko zasebne pobude v šolstvu je zaskrbela še nekatere druge sogovornike.
A direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš je poudaril, da vse šole pri nas delujejo v javnem interesu in so neprofitne, tudi zasebne, saj je to tudi zakonsko določeno. "Ne želimo si komercializacije šolstva niti na srednji niti na osnovni ravni. Po 26 letni praksi zasebne šole med seboj in z javnimi šolami zelo dobro sodelujemo," je še dejal.
Tudi dr. Ivan Štuhec je ocenil, da se, četudi bi kdo želel, iz zasebnega šolstva v Sloveniji ne da delati profita, temveč "Bog, če lahko preživiš". Kar se tiče financiranja, gre po njegovem mnenju bolj za dejstvo, da javna sredstva pridejo od državljanov. "Mi smo tisti, ki ustvarjamo javna sredstva. In imamo pravico, da od njih dobimo nazaj tisto, kar so naše osnovne človekove pravice in želimo skozi njih uveljaviti."
Pri tem poudarja, da nikakor ne pričakujejo financiranja v celoti, torej 100 % financiranja vsega.
"Strinjamo se, da tisti, ki je otroka vpisal v zasebno šolo, tudi nekaj prispeva. Ne želimo sredstev za ustanavljanje šole, investicije, vzdrževanje. Vse kar je posebnega v tej šoli, starši plačujejo posebej," mu je pritegnil nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava, dr. Roman Globokar.
Zasebne šole sledijo partikularnim interesom?
Drugi očitek je letel na to, da se v zasebnih šolah izpolnjujejo neki partikularni interesi, ki ustvarjajo družbene razlike.
"Zasebne šole ustvarjajo razlike, delujejo po sovjih principih in standardih, ni obveznega ocenjevanja niti predpisanega števila ocen," je opozoril dr. Zdenko Kodelja s pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Slišati je bilo tudi, da je javno šolstvo za Slovenijo pomembno, ker je kakovostno, bogato, pluralno, pa tudi ideološko neopredeljeno.
"Treba je zagotoviti visok standard delovanja javnega šolskega sistema, hkrati pa ljudem omogočiti, da tudi v šolskem sistemu najdejo pot za to, da se poudarjeno uveljavlja njihov vzgojni stil in vrednoten sistem," je dejal nekdanji šolski minister LDS, dr. Slavko Gaber. Dodal je, da sedanji zakon javne programe v zasebnem šolstvu podpre primerjalno zgledno več kot povprečne evropske države – s 85 odstotki. Ta, ki želi drugačno obravnavo svojega otroka, lahko k temu tudi kaj prispeva.
Ob Kodelji je bila do zasebnega šolstva najbolj ostra predstavnice iniciative Kakšno šolo hočemo:
Po njenih besedah se v javni šoli otroci učijo drugačnosti in tolerance. Obenem pa da država ni odgovorna niti za ustanavljanje zasebnih šol, niti da podpira partikularna religiozna in filozofska prepričanja in interese.
"Dokler ni v javni šoli ustrezno poskrbljeno za vse otroke tudi z zasebnimi potrebami dokler se otroci v javni šoli učijo iz zastarelih učbenikov in telovadijo v zastarelih telovadnicah, dokler učitelji iz lastnih sredstev kupujemo material, toliko časa je razprava o partikularnih interesih toksična."
Po njenih besedah je kvalitetna brezplačna in vsem dostopna javna šola najboljša priložnost za zdrave temelje družbe.
Še ena nekdanja ministrica, dr. Maja Makovec Brenčič, pa je dejala, da pravi ključ razprave ni teh 300 tisoč evrov sofinanciranja programa, temveč elementi kakovosti in standardi znanja, ki jih je treba zagotoviti. Po njenih besedah ne gre za odstotek financiranja, temveč kaj damo otrokom ter pod katerimi pogoji puščamo izbirnost, ki je ena od pravic staršev.
In prav v zagotavljanju standardov kakovosti ter nadzoru izobraževanja je bistvo državnega financiranja zasebnih šol, saj s tem država tudi dobi te pristojnosti. Ali kot je karikiral dr. Štuhec: "država nadzira zakonsko absolutno ... pri kadrih in pri programu nimamo nekega velikega manevrskega prostora, nihče ne izvaja nič, kar ni šlo skozi strokovne gremije, ki jih ima država."
Zasebne šole so del javnega šolstva in imajo isto maturo, standarde in cilje, je dodal dr. Globokar ter poudaril odlično sodelovanje med zasebnimi in državnimi šolami.
Prav tako je Globokar povedal, da zasebna šola ne zagotavlja partikularnih interesov izven demokratične osnove, na kateri je država ustanovljena. "Mi želimo otroke pripraviti na skupno življenje in izzive, s katerimi se bodo soočali. Absolutno želimo, da država zagotavlja kakovost, oziroma zahteva kakovost preko zakona. Zasebna šola mora izpolnjevati vse standarde, ki jih država predpiše."
Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o zadovoljstvu z vašim srednješolskim izobraževanjem:
V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga ravno opravljate, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete.
Create your own user feedback survey
Če vam vprašanj zgoraj ne prikaže, kliknite na spodnjo povezavo:
https://www.surveymonkey.com/r/QLRMQKZ
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja.
V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga ravno opravljate, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete.
Create your own user feedback survey
Če vam vprašanj zgoraj ne prikaže, kliknite na spodnjo povezavo:
https://www.surveymonkey.com/r/QLRMQKZ
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
11 komentarjev
BARBARA RAKUN
Ne vem, kaj je delal na posvetu Slavko Gaber, glavni ideolog javnega šolstva. Pogrešala sem večnega sindikalista Branimirja Štruklja, ki je vseveden. In ne vem kaj je delala na posvetu bivša ministrica.
Alojzij Pezdir
Ustava RS in odločba Ustavnega sodišča RS popolnoma jasno in nedvoumno nalagata državi oz. aktualni izvršilni oblasti v RS, da je v skladu z veljavno Ustavo RS dolžna financirati iz državnega proračuna oz. javnih proračunskih virov obvezno in javno predpisano ter strokovno nadzirano devetletno šolanje enako in ne glede na to, ali obvezni program izvaja javna ali zasebna šolska ustanova.
Vse, kar počenjajo prvak in zaslepljeni aktivisti Židanove nazadnjaške stranke SD ter njenega ultrareakcionarnega podmladka SD, je nazadnjaško in nedemokratično zanikanje veljavne Ustave RS in zakonodaje, veljavnih univerzalnih človekovih pravic in svoboščin, varovanih tudi z ustreznimi mednarodnimi akti in konvencijami, ter ne nazadnje nesprejemljivo diskriminiranje, sovražno izključevanje ter sistemsko zanikanje temeljne posameznikove enakosti pred veljavno ustavo in zakonom.
Včerajšnji vzporedno sklicani posvet najbolj zadrtih članov Židanove SD v totalitarno zadrto in fanatično obrambo po njihovem ene in edine mogoče in dopuščene "javne šole", je tudi pred najbolj naivno javnostjo do skrajnosti razgalil in razkril nazadnjaško, totalitarno, protidemokratično, protiustavno in protičloveško ideologijo, politiko in kulturo vladajoče stranke SD kot najbolj zadrto trmaste in dogmatske zagovornice mrtvoudnega in nespremenljivega družbenega "statusa quo", v katerem želijo aparatčiki stranke SD za vsako ceno in z vsemi sredstvi trajno ohranjati in sistemsko ubraniti dosežene ideološke, politične, premoženjske in oblastne privilegije kot nasledke nekdanje totalitarne KPJ/KPS oz. KPS/ZKS, na katerih že četrt stoletja po osamosvojitvi in demokratizaciji RS brezsramno in protipravno parazitirajo neposredni ideološki, politični in premoženjski dediči v Židanovi SD, a tudi njihovi vulgarno populistični kloni in imitatorji v Meščevi Levici, Erjavčevem Desusu in SAB Alenke Bratušrek.
Če je po včerajšnjem posvetu pri predsedniku RS Borutu Pahorju in protiposvetu najbolj zadrtih protidemokratičnih aktivistov stranke SD kaj jasno, je več kot očitno, da od zvestega aparatčika nazadnjaške SD, ministra za izobraževanje, znanost, šport in kulturo dr. Jerneja Pikala, ne smemo pričakovati poštene in korektne izvršitve veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS.
Po stari in uveljavljeni goljufivi metodi komunistov in njihovih dedičev ter posnemovalcev smemo pričakovati glasne in bučne "reformne" zamenjave pojmov in imen, da se v resnici spet ne bo spremenilo nič in da bodo državljane ponovno, kot že tolikokrat, "žejne prenesli čez potok".
Ni naključje, da se je včerajšnje burleskne demonstracije "revolucionarnega" odpora in upora proti demokratično izvoljenemu predsedniku RS Borutu Pahorju in njegovi strpni in demokratični politiki v režiji podmladka vladajoče Židanove stranke SD udeležil tudi najvplivnejši upokojenec, zadnji šef totalitarne ZKS in prvi izvoljeni predsednik Predsedstva RS ter nato dva mandata predsednik RS, ter najbrž neformalni dosmrtni šef udbo-partijskih zajedalskih omrežij iz podzemlja politično-kriminalne "globoke države" - Milan Kučan.
Kapitalski, ideološki in politični monopol nad izobraževalnim sistemom, znanostjo in kulturo (vključno z množičnimi mediji) je očitno tisto področje javnega življenja in družbenih dejavnosti, ki ga ideološki, politični in premoženjski dediči totalitarne KPJ/ZKS oz. KPS/ZKS z Milanom Kučanom na čelu ne nameravajo pod nobenim pogojem spustiti izpod svojega nadzora in vpliva. In Židanova SD bo v tem protidemokratičnem ter protiustavnem boju za privilegije v okviru doseženega in "betoniranega" družbenega "statusa quo" očitno še naprej ponosno nosila zastavo nazadnjaštva, sistematičnega kršenja veljavne ustave in zakonodaje v RS ter sistematičnega preziranja in zavračanja univerzalnih civilizacijskih standardov ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
MEFISTO
"Ali fokus res ni na ideološkem boju?
Seveda je, čeprav zatajevan in prikrit!
Nič se v deželi na nesrečni strani Alp ne zgodi brez ideologije.
BARBARA RAKUN
Tako je, pri nas je fokus na ideološkem boju in dokler bodo na vseh položajih ljudje, ki ne vidijo dlje od ideologije, ne bo sprememb. V bistvu bi se spremembe morale začeti od spodaj navzgor, ampak pri nas ljudje nimajo te volje. Začnite brat ljudje, najprej kar knjigo avtorice Marjane Škalič, ŠOLA KAM GREŠ. Tu se da uvideti, kaj pomeni javno šolstvo. Šola ni prilagojena učencem, otrokom, mladostnikom, ampak se morajo vsi udeleženi v šolanju/izobraževanju prilagajati sistemu. In to ni prav. Prijetno me preseneča dr. Igor Lukšič.
BARBARA RAKUN
Tako je!
IgorP
Odločen NEEEEEE financiranju zasebnega šolstva s strani države, ker se ne ve, zakaj bo ta denar ustanova uporabila!!! Če izvaja javni program, naj bo javna šola!!!!!!!
AlojzZ
??? Gospod Igor, vi mešate pojme: - eno je dilema državna lastnina in nasprotje je privatna lastnina - eno je javno sprejeti program in nasprotje je program posameznika Lahko je privatna lastnina, ki izvaja javno sprejeti program. Lahko pa je državna šola, ki izvaja program posameznika, ne majhne skupine. In v našem, slovenskem primeru gre za slednje. Neka skupinica ljudi hoče, da šola proizvaja poslušne državljane in odlične potrošnike. Gospod Igor, zakaj podpirate preje omenjeno skupinico ljudi? Upam, da vam vsaj plačajo. Sedaj pa berite sledeče: Socializem/komunizem je odločanje z enega mesta. Tako odločanje vodi v propad, ker: A) Terja osebo, ki vse zna in vse ve. Takega človeka ni, je pa za diktatorje privlačna misel, da je prav on taka oseba. Oholost na kubik, kajne? B) Ker je predpostavka, da se vse informacije zbirajo na enem mestu, napačna. Takega mesta v družbi ni. Ko boste to dvoje sprejeli, se pa lahko pogovarjava dalje. In ja, napadli naju bodo tako z leve kot desne, ker imajo tako na levi kot desni ljudi, ki vse vedo in vse znajo in so nezamenljivi. Nastal bo hrup, ampak! Ampak! Če iščete resnico, se bova lahko slišala.
MEFISTO
Ne bomo vaju napadli, le malo se vama bomo posmihali.
slovenc sm
Ta komentar je tipičen primer ideološkega boja proti zasebnim šolam, ki izvajajo javni program. Brez argumentov, samo z socialistično ideološko idejo, da vse kar je javno je ok, ostalo pa zanič. Po vaše bi morala državna podjetja delati dobro, ostala pa zanič. Pa javni zdravstvene ustanove bi morale biti najboljše, ostali pa zanič. Najbolj hecno je to, da so vsi ostali bistveno boljši in to z manj denarja (številke in rezultati so bili že večkrat pokazani) kar kaže na to, da vsi vaši argumenti nimajo nobene podlage. So namenjeni le ideološkemu boju ali pa ščitenju interesov nekaterih lobijev, ki imajo v tem javnem sistemu svoj ekonomski ali politični interes. Enkrat pojdite v Nemčijo ali Avstrijo zagovarjat svoje ideje na vaš način, pa boste hitro dobili hladen tuš. Pri nas se namesto stroke o ključnih problemih države dogovarja politika. In ta politika je v veliki meri vodena z ljudmi, ki so tja našli svojo pot na osnovi negativne selekcije (se opravičujem izjemam). Ostali so šli po svetu ali pa v gospodarstvo oz. privat sfero, kjer lahko razvijajo svoje ideje.
AlojzZ
Hvala socialistični Slovenec! Vidi se, da si iz kremena.
Teodor
Vse se bodo lepo dogovorili, potem pa prišli z dogovorom pred poslance Levice..
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.