»S ponosom reči smem, Slovenec sem!« Ti "skrajni nacionalisti" med slovenskimi pesniki in glasbeniki ...
POSLUŠAJ ČLANEK
Ko nekateri že ravno verjamejo, da bi bilo kot »primitivne nacionaliste, desničarske skrajneže in izključevalce« treba preganjati vse, ki so ponosni na to, da so Slovenci, vam danes predstavljamo znane ljudi, pri katerih bi levičarski aktivisti, kot je novinar RTV, Boris Vasev, svoj boj proti ljubezni do Slovenije verjetno morali začeti.
Ne, to ni kolegica novinarka, ki jo je napadel, ker je oddajo Utrip sklenila s povedjo »Kaj je lepšega kot da je nekdo ponosen, da je Slovenec?«. »Krivi« so ljudje, ki so zaslužni za to, da ta ponos obstaja, da se ohranja, da živi.
To so pesniki zgodovine, tisti, katerih besedila recitirajo otroci v šolah, tisti, ob katerih verzih vstanemo na kulturnih prireditvah, s ponosom zremo na pretekle dosežke in pogumno na prihodnost, to so pesmi, ob katerih ljudje plešejo na veselicah in jih pojejo ob okroglih obletnicah. To so pesmi, ki so ljudem blizu in budijo čustva ljubezni domovine. Proza je tega še toliko bolj polna, a ostanimo tokrat le pri poeziji in pesmih.
»Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!« je zapisal že France Prešeren v Zdravljici. V drugi kitici nadaljuje še odločneje: »V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé!«. Bi jo danes iz drugih razlogov zopet cenzurirali kot so jo prav zaradi narodne zavesti sprva Prešernu?
Močno domoljubje (kak novinar bi ga utegnil imenovati nacionalizem) kažeta tudi brata Ipavec. Gustav v slavni domoljubni »Slovenec sem!« pravi: »Slovenec sem, to jasna pamet v glavi, to v srcu blagi čut mi pravi, s ponosom smem: Slovenec sem.« V naslednji kitici zopet, še bolj jasno: Jaz ljubim očetnjavo, gorim za njeno čast in slavo; vsem to povem: Slovenec sem; kar čutim, to povem!«
Brat Benjamin Ipavec podobno pripoveduje v Domovini: »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj! Tuje šege, tuja ljudstva,
so prijat’li, bratje ne, slava le, slovensko čustvo srce moje veseli.«
Bi cenzuro današnjih varuhov primerne javne besede preživel Simon Gregorčič? "Oj mati moja domovina, ljubezen moja ti edina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog žini te, Bog živi te!" zapiše v pesmi Domovini.
Ali pa Valentin Vodnik s svojim Dramilom: "Slovenc, tvoja zemlja je zdrava, in pridnim nje lega najprava. Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe rede."
Če se selimo v popularnejše zvrsti, lahko opazimo, da je domoljubja več v starejših popevkah. »Ta zelena dežela me prevzame, ko vozim po cesti do Ljubljane, tu imam ljubezen, tukaj sem doma. Pogled na Savo tako me gane, da oko zarosi in v hribe ujame, solza pravi srcu, da sem tukaj doma,« poje skupina Victory. Med starejšimi je tudi »Svobodno sonce« Slovenskega Band Aida ali Agropopovega »Samo milijon nas se živi«. Najde se tudi »Za Slovenijo živim« (Nuša Derenda), »Tu je moj dom« (Faraoni) in »Vrni se, Slovenija« ter »Ne damo Slovenije, to naša dežela je« (Oto Pestner) ...
Posebej prisotni so domoljubni »skrajno desničarski« in »izključevalni« elementi v narodnozabavni glasbi. »Požegnaj, Bog, Slovenijo!,« pojejo Slapovi. Lep »nacionalistični« valček je tudi Slovenija, v izvedbi Ansambla Lojzeta Slaka. Ansambel Nemir poje »Tri želje«, Alpski kvintet »Ljubim te Slovenija« ... še mnogo je teh, ki slavijo slovenska dekleta, matere, delo, naravo ...
Ne, to ni kolegica novinarka, ki jo je napadel, ker je oddajo Utrip sklenila s povedjo »Kaj je lepšega kot da je nekdo ponosen, da je Slovenec?«. »Krivi« so ljudje, ki so zaslužni za to, da ta ponos obstaja, da se ohranja, da živi.
Tvit novinarja RTV Slovenija:
S komentarjem "Nacionalizem javne televizije in kdo naj gre kam domov" je Vaseva podprla tudi novinarka Večera Kristina Božič
Zaključno vprašanje avtorice v Utripu (novembra 2018, ne 1918): "Kaj je lepše od tega, da si ponosen, da si Slovenec?"
Normalizacija skrajne desnice, sovražnega diskurza, izključevanja, najbolj primitivnega nacionalizma ima redno rubriko na javnem mediju.
— Boris Vasev (@borisvasev) November 10, 2018
S komentarjem "Nacionalizem javne televizije in kdo naj gre kam domov" je Vaseva podprla tudi novinarka Večera Kristina Božič
Bi velike slovenske pesnike danes cenzurirali?
To so pesniki zgodovine, tisti, katerih besedila recitirajo otroci v šolah, tisti, ob katerih verzih vstanemo na kulturnih prireditvah, s ponosom zremo na pretekle dosežke in pogumno na prihodnost, to so pesmi, ob katerih ljudje plešejo na veselicah in jih pojejo ob okroglih obletnicah. To so pesmi, ki so ljudem blizu in budijo čustva ljubezni domovine. Proza je tega še toliko bolj polna, a ostanimo tokrat le pri poeziji in pesmih.
»Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!« je zapisal že France Prešeren v Zdravljici. V drugi kitici nadaljuje še odločneje: »V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé!«. Bi jo danes iz drugih razlogov zopet cenzurirali kot so jo prav zaradi narodne zavesti sprva Prešernu?
"Slovenec sem!"
Močno domoljubje (kak novinar bi ga utegnil imenovati nacionalizem) kažeta tudi brata Ipavec. Gustav v slavni domoljubni »Slovenec sem!« pravi: »Slovenec sem, to jasna pamet v glavi, to v srcu blagi čut mi pravi, s ponosom smem: Slovenec sem.« V naslednji kitici zopet, še bolj jasno: Jaz ljubim očetnjavo, gorim za njeno čast in slavo; vsem to povem: Slovenec sem; kar čutim, to povem!«
Brat Benjamin Ipavec podobno pripoveduje v Domovini: »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj! Tuje šege, tuja ljudstva,
so prijat’li, bratje ne, slava le, slovensko čustvo srce moje veseli.«
Bi cenzuro današnjih varuhov primerne javne besede preživel Simon Gregorčič? "Oj mati moja domovina, ljubezen moja ti edina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog žini te, Bog živi te!" zapiše v pesmi Domovini.
Ali pa Valentin Vodnik s svojim Dramilom: "Slovenc, tvoja zemlja je zdrava, in pridnim nje lega najprava. Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe rede."
Domača zabavna in narodnozabavna glasba polna domoljubnih motivov
Če se selimo v popularnejše zvrsti, lahko opazimo, da je domoljubja več v starejših popevkah. »Ta zelena dežela me prevzame, ko vozim po cesti do Ljubljane, tu imam ljubezen, tukaj sem doma. Pogled na Savo tako me gane, da oko zarosi in v hribe ujame, solza pravi srcu, da sem tukaj doma,« poje skupina Victory. Med starejšimi je tudi »Svobodno sonce« Slovenskega Band Aida ali Agropopovega »Samo milijon nas se živi«. Najde se tudi »Za Slovenijo živim« (Nuša Derenda), »Tu je moj dom« (Faraoni) in »Vrni se, Slovenija« ter »Ne damo Slovenije, to naša dežela je« (Oto Pestner) ...
Posebej prisotni so domoljubni »skrajno desničarski« in »izključevalni« elementi v narodnozabavni glasbi. »Požegnaj, Bog, Slovenijo!,« pojejo Slapovi. Lep »nacionalistični« valček je tudi Slovenija, v izvedbi Ansambla Lojzeta Slaka. Ansambel Nemir poje »Tri želje«, Alpski kvintet »Ljubim te Slovenija« ... še mnogo je teh, ki slavijo slovenska dekleta, matere, delo, naravo ...
Čutite ponos do slovenstva? Radi izobesite slovensko zastavo? Če je še nimate, jo, po domoljubni ceni, lahko dobite v naši spletni trgovini: https://www.iskreni.net/trgovina/product/zastava-republike-slovenije/
Zadnje objave
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
11 komentarjev
BARBARA RAKUN
Pogrešam to, da se združimo vsi, ki imamo radi našo deželo Slovenijo. Pogrešam to, da se premalo znanih osebnosti (tudi glasbenikov iz narodnozabavne sfere) oglasi, kako lepo je biti Slovenec.
pozdrav
Še francoski predsednik Macron je na srečanju svetovnih voditeljev v Parizu v spomin na 1. svetovno vojno izjavil: Domoljubje ni nacionalizem!
pozdrav
Ali hočemo biti v svetu Slovenci poznani kot izvirni kulturni ustvarjalci, ali pa kot blede kopije tujih izvirnih ustvarjalcev?!
Bodimo ponosni izvirni kulturni in ustvarjalci, kar nam dviga zdravo samozavest in naš ugled v svetu!
pozdrav
Ali naj bom hlapčevski in klečeplazi Slovenec?
Ali naj bom bleda kopija tujca?
Ali pa naj bom izviren, unikatni ustvarjalni Slovenc, ki bogati slovensko in svetovno kulturo!!!!
Kraševka
Ozavestiti ob 6,18 in 6,21
Popolnoma se z vami strinjam.
Slosvet ob 6,54
Res je potrebno držati skupaj, neoziraje se na druge, in ponosno pokazati, da nam je mar naša kultura in domovina.
pozdrav
Danes levičarji povzročajo slovenski kulturi in slovenskemu človeku neprecenljivo škodo, ko uničujejo slovensko kulturo!
So nosilci genocida nad slovensko kulturo!
pozdrav
Vrednotno in civilizacijsko se lahko rešimo le, da še bolj spoštujemo svojo kulturo in na njej temelječi izvirni ustvarjalnosti ter da se v tem plemenitem cilju medsebojno povežemo!!!
pozdrav
Nekaterim je očitno nevrednotno kulturno hlapčevanje v krvi in to do tistih, ki so najbolj domoljubni: Hrvati, Srbi, Rusi, Američani, Angleži...
Namesto, da bi jim bili ti zgled svoje izvirne in spoštovane kulture.
Ne zmorejo ljubezni do samega sebe, svojih bližnjih in lepe slovenske narave.
Niso v sonaravnem ravnovesju, ampak ga rušijo.
helena_3
Ste pozabili še na Avsenikovo: "Slovenija, od kod lepote tvoje ... "
MEFISTO
Ne smemo s ponosom reči, Slovenec sem, ker to ni všeč socialdemokratom in raznim drugim samozvanim levičarjem ter komunistom.
Ker smo že pri tej smetani slovenske družbe, naj vas spomnim na zgodovino koncentracijskega taborišča Dachau.
Mar veste, da je bilo koncentracijsko taborišče Dachau od začetka čisto spodobna ustanova?
To koncentracijsko taborišče je bilo namreč sprva namenjeno prevzgoji socialdemokrtov, raznih levičarjev in komunistov.
Šele veliko kasneje so v Dachau zapirali in tam pobijali tudi nedolžne ljudi.
Kraševka
ZELO LEP PRISPEVEK DOMOVINE.
Mislim, da nam domoljubja - to je ljubezni do domovine ne more nihče iztrgati iz srca.
Ti, ki to od nas zahtevajo, pač tega ne nosijo v srcu, mogoče je, da so oni, ali pa njihovi predniki svojo domovino zapustili in zaradi tega hočejo "brisati grenak spomin na nekoga".
Če ne živijo v svoji domovini, jih pomilujem, toda s tem še nimajo pravice, da bi DOMOVINO "mazali" in jo branili drugim. To pa je že zavist, ki spada v negativna čustva, katera ne prinašajo blagostanja.
Lepo ste prikazali naše PESNIKE, PISATELJE in SKLADATELJE, ji so gojili in vspodbujali domoljubje tudi v svojih delih. Ta dela so večna in vsega spoštovanja vredna. Prav take ljudi bi rabili na naši NACIONALKI in tudi v VLADI.
Ostanimo ponosni SLOVENCI in to pokažimo tudi z obešanjem zastav in z lepo slovensko PESMIJO. Slovenske ljudske in narodne gredo iz roda v rod in so vedno žive. Popevke iz današnje Evrovizije, pa so večkrat le "enodnevnice".
Zato pa - OHRANJAJMO, kar je naše, tako, kot so delali naši dedje. Nimamo zakaj sklanjati glave pred večjimi narodi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.