S plenarnega zasedanja EP: na katerem otoku danes počitnikujejo tisti, ki so zakuhali brexit?

Poslanci Evropskega parlamenta (EP) so v teh dneh zbrani na rednem plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Najbolj burno razpravo je izzval nedavni britanski referendum ter dogodki, ki so se odvijali na izrednem vrhu za tem.

Med pomembnejše sprejete odločitve sodi ustanovitev nove obmejne in obalne straže.

O obeh vprašanjih smo se pogovarjali z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom, ki pravi, da Britancem ne bomo pustili pobrati zgolj “rozin iz potice,” ter da je sedaj ključna povrnitev zaupanja državljanov, da znamo varovati zunanje meje EU. 

Brexit in podgane, ki zapuščajo potapljajočo se ladjo

Več evroposlancev in tudi predsednika EK ter ES Jean-Claude Junckerj in Donald Tusk so se postavili na stališče, da postopek izstopa Velike Britanije iz EU, kakršenkoli že bo,  Veliki Britaniji ne bo zagotovil dostopa do enotnega trga, brez da bi sprejela tudi prost pretok ljudi in delovne sile.

Nekaj pikrih pripomb s strani poslancev je požel tudi odstop glavnega promotorja brexita Nigela Faraga (EFDD) z vrha svoje domače evroskeptične stranke.

Tako se je nemški član EPP Manfred Weber spraševal, na katerem otoku danes počitnikuje po tem, ko je zakuhal celotno situacijo, belgijski poslanec Guy Verhofstadt (ALDE) pa je odstopajoče britanske politike primerjal s podganami, ki zapuščajo potapljajočo se ladjo.

Slednji je tudi komentiral, da ljudje niso proti EU, ampak da so proti EU, kot jo imamo sedaj. Pri tem je pokazal na raziskave Evrobarometra, v katerih ljudje želijo več vključenosti Unije na določenih področjih ter komentiral, da so v Uniji postali strokovnjaki za to, kakšni so standardi za splakovanje wc-jev, po drugi strani pa EU ni sposobna zaščititi svojih meja.

Zahteve po spremembah so sicer prihajale z vseh strani, poslanci pa so večinoma razdeljeni na tiste, ki kličejo h korenitim spremembam, na tiste, ki se zavzemajo za boljše izpolnjevanje že obstoječih dogovorov ter seveda na one, ki ocenjujejo, da gre za začetek konca Unije, ki ji ni več pomoči.

Češki poslanec in eden izmed evroskeptikov, Petr Mach iz skupine Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), pa je dogajanje na otoku pozdravil, češ da je dalo upanje tudi navadnim državljanov, da lahko spreminjajo svet: “Nigel Farage, hvala. Dal si nam upanje, tako da s bomo lahko kmalu lahko lotili kampanje za Czexit, za odhod Češke iz EU, da bo potem lahko češka svobodno sodelovala z ostalimi državami.”

V razpravi se je oglasila tudi evroposlanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D), ki je opozorila, da so nujne spremembe v smislu takojšnjega upoštevanja državljanov tam, kjer so se ti že izrazili (pravica do vode ter prenehanje skrivnih pogajanj o trgovinskih sporazumih). Po njenem je potrebna vseevropska razprava z državljani, kjer bodo lahko s konkretnimi predlogi sooblikovali prihodnji ustroj EU ter možnost soodločanja mladih s podelitvijo volilne pravice na evropskih volitvah od 16. leta dalje.

Nova mejna in obalna straža za hitrejše posredovanje

Poslanci so potrdili ustanovitev nove agencije skupne evropske mejne in obalne straže, ki bo v prihodnje nadomestila trenutno delujočo agencijo Frontex.

Skupno bo štela 1.500 pripadnikov iz različnih držav schengenskega območja, 35 bo Slovencev.

Vsaka posamezna država bo tako še vedno odgovorna za varovanje svojega dela schengenske meje, v primeru povečanega pritiska na meji, kot so povečano število migrantov ali večje število kriminalnih aktivnosti, pa bi ji pri varovanju na pomoč priskočila agencija, in sicer na prošnjo države članice ali s sklepom Sveta EU.

Nova agencija bo imela tudi več pristojnosti pri vračanju migrantov, in sicer s tehnično ter operativno pomočjo državam, ki bodo vračale migrante.

Gre za prvi korak pri tem, da bo EU sposobna upravljati ter varovati svoje zunanje meje in s tem ohraniti prost pretok oseb in blag znotraj schengenskega območja, je povedala poročevalka Nathalie Griesbeck (ALDE).

V razpravi je Milan Zver (EPP) dejal, da je to korak k večji varnosti v EU, s katerim ta prevzema pomemben delež soodgovornosti za varnost svojih državljanov. Mejno in obalno stražo je primerjal z vrati, ki bodo odprta za tiste, ki želijo Uniji dobro in zaprte za vse, ki jo hočejo destabilizirati.

Lojze Peterle: Ne bomo dopustili, da bi Velika Britanija pobrala le rozine s potice

(foto: wikipedia)
(foto: wikipedia)

Ob robu zasedanja smo se pogovarjali z evroposlancem EPP Lojzetom Peterletom, ki meni, da zaradi brexita ni treba v Evropi vsega postaviti na glavo, ker do njega ni prišlo zaradi težav v Bruslju, ampak v Londonu.

Tam je “notranja politična borba v eni od britanskih strank zamajala usodo 500 milijonov evropskih državljank in državljanov,” pravi Peterle.

EU mora zdaj počakati, da država izstopnica aktivira 50. člen Lizbonske pogodbe (Evropski svet uradno seznani o nameri po izstopu), kar pa se po Peterletovo morda sploh ne bo zgodilo: “odstopajo voditelji kampanje “proti” in “za”, peticijo za ponovni referendum je podpisalo 4 milijone Britancev, proti aktivaciji je tudi spodnji dom parlamenta.”

Poudaril je, da Velika Britanija danes deluje kot  popolnoma nepripravljena na odločitev njenih državljanov, “ki je bila deloma bazirana na lažeh.”

Po prepričanju Peterleta do aktiviranja 50. člena v naslednjih treh mesecih zagotovo ne bo prišlo, hkrati pa je težko reči, kdaj se bo kaj zgodilo in kaj bo temu sledilo.

Jasno pa je, da EU ne bo pristala na to, da bi VB izbirala le rozine iz potice, denimo dostop do evropskega trga brez prostega pretoka delovne sile. Izstopnih pogajanj pa ne bo, dokler VB ne bo EU uradno obvestila o nameri izstopa.

“To je bila vaja, ki je bila večinoma škodljiva, je pa dala Evropi misliti,” je še dejal Peterle ter dodal, da se mora EU o reformah pogovarjati ne glede na to, ali je Velika Britanija zraven ali ne.

Glede evropske mejne in obalne straže je Peterle dejal, da je pomembna tudi za zaupanje državljanov, da je Evropska zveza sposobna varovati svoje zunanje meje pred neoboroženo in oboroženo silo.

Po njegovem gre za nekoliko zapoznel odgovor na izziv, ki mu nismo bili kos, kar velja tudi za dogovor s Turčijo. Kot pravi je bolje, “da smo se vsaj to zmenili, kot da bi se nadaljevalo le deloma kontrolirano priseljevanje v Evropo.”

Poudaril je še, da danes ni glavno vprašanje več/manj Evrope, ampak ali bo tisto, kar se dogovorimo tudi delovalo: “v krizo smo prišli, ker nekateri dogovori niso delovali in se jih nekateri niso državi.” 

Glavne teme plenarnega zasedanja EP:
Poslanci med drugim razpravljalo o nalogah slovaškega predsedovanja, o spremembi načrta porabe sredstev, o obdavčevanju podjetij in o davčnih utajah, o kibernetski varnosti omrežij in informacijskih sistemov, ter o že omenjeni ustanovitvi nove mejne in obalne straže.

Komentiraj