S Kurzem v gore: kaj sta si v steni lahko zaupala z Janšo

Uredništvo
11

Danes v Sloveniji poteka zanimiv obisk avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza. Ne samo zato, ker premier Janez Janša gosti enega izmed pomembnih akterjev evropske politike, ampak tudi zaradi načina, kako je obisk potekal.

Prva ministra obeh držav sta se namreč srečala že ob pol osmih zjutraj in nato večino formalnega obiska dokončala do desetih, ko sta se odpravila proti severni triglavski steni in se je skupaj lotila.

Oba sta namreč navdušenca nad gorami. Janša ima vsakoletne tabore stranke v Lepeni pri Bovcu ter večkrat obiskuje slovenske govore, Kurz pa je, ko je postal predsednik stranke OVP, organiziral turnejo po avstrijskih gorah. Tudi sam se rad pohvali z visokimi vzponi … tudi na tritisočake.

Osebne pogovore, ki se ob tovrstnih duelih pogosto razvijejo, pustimo na miru. Osredotočimo se raje na odprte teme med državama, ki sta si jih, ob hitro opravljenem formalnem delu obiska, premiera zaupala v neformalnem plezanju po obronkih Triglava.

“Mislim, da sva se oba strinjala, da bi bilo zanimivo, če narediva nekaj skupaj. Nekaj zunaj uradnih sprejemov in pisarn. To, da bi skupaj plezala, pa je predlagal gospod Janša, saj je bolj izkušen plezalec. Da greva plezat, je torej njegova ideja,” je dejal Sebastian Kurz v intervjuju za portal Siol, preden je odhitel proti triglavski steni.

  1. SOOČANJE S KORONAVIRUSOM

Zagotovo sta oba premiera v pogovoru kaj hitro obdelala temo o obvladovanju okužb z novim koronavirusom, saj sta oba na stališču, da bi ponovno popolno zaprtje javnega življenja in gospodarstva prineslo več škode kot koristi.

Na vseh področjih moramo poskušati ohraniti normalno življenje, kot je le mogoče, vendar ob določenih pravilih in prilagoditvah, je še dejal Kurz.

Premier Janša je še opozoril, da nevarnosti epidemije še vedno ni konec, saj se celotna Evropa spopada s povečanim število okužb, za razliko od spomladi pa je zdaj manj obolelih in umrlih, kar je verjetno rezultat tega, “da smo se nekaj naučili”, in ukrepov pristojnih v posameznih evropskih državah.

  1. NEZAKONITE MIGRACIJE NA BALKANSKI MIGRANTSKI POTI

Oba premiera sta složna tudi pri vprašanju zavarovanja evropskih zunanjih meja in krepitvi tega zavarovanja. Znano je, da si Avstrija že dolgo časa želi boljšega nadzora na Balkanski poti, za to pa so bile pretekle slovenske vlade bolj kot ne gluhe.

Janša se je že na novinarski konferenci zavzel za poenoten evropski pristop in pomoč tistim državam, ki bi lahko bile ponovno na udaru in pri tem omenil Grčijo, “da se ne bomo ponovno srečali s čim podobnim, kar je pretreslo Evropo leta 2015. Zavzel se je tudi za pomoč tistim državam, ki imajo zunanje meje Evropske unije.

Tako tudi Kurz meni, da je zavarovanje zunanjih meja pomembno tudi kot pogoj, da se ohrani odprava nadzora na notranjih mejah EU. “Danes je cilj Evropske unije, da zaščiti svoje zunanje meje, in zelo sem vesel, da imam v predsedniku vlade Janezu Janši sogovornika, ki ima podoben pristop in si prav tako prizadeva za zavarovanje zunanjih meja Evropske unije,” je dejal Kurz v intervjuju za portal Siol.net.

  1. 100. OBLETNICA KOROŠKEGA PLEBISCITA

Plebiscit, ki je na avstrijskem Koroškem potekal 10. oktobra 1920 v skladu z odločitvami pariške mirovne konference, je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.

Premierja sta govorila o skorajšnji 100. obletnici omenjenega plebiscita in napovedanem skupnem obisku predsednikov obeh držav, Boruta Pahorja in Alexandra Van de Bellna, o čemer se je avstrijski kancler danes pogovarjal tudi s slovenskim predsednikom, ki ga je na hitro obiskal med zajtrkom in alpinistično odpravo.

Po besedah slovenskega premierja gre za “hvalevredno pobudo”. Avstrijski kancler je izpostavil, da program njegove vlade predvideva finančni plebiscitni dar manjšini ob obletnici.

  1. MANJŠINE

Naslednja odprta točka med državama je tudi odnos do manjšin, predvsem avstrijske države do avtohtone slovenske manjšine na Koroškem. Za avtohtono slovensko narodno skupnost v Avstriji si Slovenija prizadeva za celovito zaščito na podlagi avstrijske državne pogodbe. 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki ureja zaščito slovenske avtohtone narodne skupnosti, po oceni uradne Ljubljane še ni v celoti uresničen.

Uradni Dunaj je na drugi strani doslej vztrajno opozarjal na položaj nemško govoreče skupnosti v Sloveniji in zahteval njeno priznanje kot manjšine. Avstrijski parlament se je nazadnje julija letos z glasovi vseh petih poslanskih skupin zavzel, da bi Slovenija nemško govorečo skupnost uradno priznala kot narodno skupnost. Slovenija pa ni naklonjena ustavnemu priznanju nemško govoreče skupnosti po vzoru italijanske in madžarske manjšine.

Janez Janša je danes dejal, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj glede položaja slovenske avtohtone narodne skupnosti v Avstriji, a se bodo ta sedaj lažje reševala v boljšem ozračju kot v primerjavi z desetletji v preteklosti. Kurz je napovedal, da avstrijska vlada poleg plebiscitnega daru predvideva tudi druge ukrepe za večjo podporo manjšini in sobivanje v prihodnosti. Dotaknil se je tudi vprašanja priznanja nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, za kar bi bil Dunaj po besedah Kurza “hvaležen”.

  1. GOSPODARSKO SODELOVANJE MED DRŽAVAMA

Odnosi med Slovenijo in Avstrijo veljajo za odlične, državi vzdržujeta reden in zelo razvejan dialog, gospodarsko sodelovanje pa je zelo dobro. Avstrija je namreč tretja gospodarska partnerica Slovenije in njena največja naložbenica. Blagovna menjava med državama je lani po podatkih slovenskega statističnega urada znašala 5,7 milijarde evrov, od tega je izvoz predstavljal 2,3 milijarde evrov, uvoz pa 3,4 milijarde.

Dvostranske odnose med državama sta premierja ocenila kot dobre. Ob tem je Janša napovedal, da vlada pripravlja debirokracijske ukrepe, s katerimi bo slovensko okolje še ugodnejše za tuja vlaganja, kar je naletelo na pozitiven odziv Dunaja. Po besedah slovenskega premierja je krepitev avstrijskih vlaganj v Sloveniji zelo dobrodošla. Avstrijski kancler je dejal, da je Slovenija pomemben gospodarski partner za Avstrijo in omenil, da na južni strani Alp deluje več tisoč avstrijskih podjetij.

  1. NUKLEARKA KRŠKO

Različni stališči imata državi glede nuklearke v Krškem, saj Avstrija že dalj časa želi njeno zaprtje, Slovenija pa v svojih strategijah razmišlja o gradnji drugega bloka nuklearke.

Kurz osvaja Triglav, Tanja Fajon pa nič
Obisk avstrijskega kanclerja je še eden v seriji zunanjepolitičnih srečanj, ki se zadnje tedne v Sloveniji kar vrstijo. In eden tistih, ki se ne usede v kalup popularizirane teorije leve opozicije in njej naklonjenih medijev, da se slovenske zunanja politika obrača proti Višegradu.

Morda tudi zato Tanje Fajon obisk Kurza očitno kaj dosti ne moti, oziroma, če se izrazimo nekoliko bolj diplomatsko, na Kurza nima pripomb.

S spretno potezo – povabilom v slovenske, nekoč skupne, gore, je premier Janša ubil več muh na en mah. Ob tem, da je zaprl usta opoziciji, si je zagotovil nekaj ur mirnega pogovora v zavetju stene, kjer se vezi med plezalci utrjujejo bolj kot kje drugje. Obenem pa je Kurz s sprejetjem povabila dokazal, da Janezu Janši zaupa kot politiku in človeku, saj se plezalec v steno ne podaja ravno s komerkoli.

Kako se bo skupno osvajanje Triglava odrazilo v slovensko-avstrijskih odnosih, bomo še videli. Nedvomno pa si je Janša s tem še utrdil mednarodni položaj in mu bo v prihodnje še težje očitati (zgolj) Višegrajsko navezo.

11 KOMENTARJI

  1. Marjan Šarec, po domače Serpentinškov, je ob podvigu Kurza in Janše takole modroval:

    “Tudi jaz bi naskočil severno triglavsko steno

    – če bi mi dolgonoga šivilja Alenka držala ravbarsko lojtro,

    – če bi Tanja Fajon medtem skrbela za vladavino prava,

    – če bi Maša Kociper stlačila večji krog v manjši krogec in

    – če LMŠ ne bi bila v karanteni!”

  2. Zdaj, ko sta smer preplezala, v medijih še vedno ni informacije, katero smer sta plezala.
    To izvemo šele na Janševem tviterju. Plezala sta Slovensko smer, najlažjo v Triglavu.

    Kot zanimivost naj povem, da imamo v naših gorah precej smeri, ki so jih prvi splezali Avstrijci ali Nemci. Ena najtežjih je smer bratov Aschenbrenner v Travniku nad Tamarjem, ki sta jo splezala še pred 2. vojno. Klasična šestica.

    • Zaradi verodostojnosti moram popraviti. Če minejo desetletja, je treba le kaj ponovno preveriti, ker je spomin šibka točka verodostojnosti. Smeri v Travniku nista preplezala oba brata Aschenbrenner, ampak samo eden. Drugi plezalec je bil Herman Tiefenbrunner. Oba gorska vodnika iz Kufsteina.

  3. Imam idejo! Če bo še kak lep dan v septembru, bi JJ lahko povabil Jašo Jenulla na podoben plezalni vzpon. Menda v gorah ob plezanju najbolje spoznaš človeka! Morda bi v potu svojega obraza rešila kak problem!?

  4. Res je diplomacija pomembna, toda stena ne dovoljuje povsod velikih korakov, nekje pa so ključni, saj moraš uporabljati noge na podoben način kot roke, če hočeš doseči naslenji oprimek. Predvsem pa glavo, duha, vztrajnost in dobro oceno ali je ta dan in ali si dozorel v vseh pogledih iti v to steno ali ne. Zato sta si zastavila del poti, ko bodo stvari dozorevale pa še naslednji in tako naprej.
    Del poti jeopravljen, del nakazan. Vsekakor pa je treba zaupanje šele nadgraditi.
    Avstrija je rojakom na Koroškem pred plebiscitom obljubila še več, kot je zapisano v državni pogodbi, potem, ko so glasovali, da ostanejo v Avstriji, jih je začela hudo preganjati in uspela iz 150 tisoč zmanjšati število na slabih deset tisoč! Sramota!
    Kar so počeli po drugi sv. vojni s Kočavarji komunisti, je seveda prav tako sramota. Je pa vsem znano, dajih je preselil iz Kočevskega Hitler…
    Danes je trba vzajemno zagotoviti pravice obema skupnostima. Slovncem izpolniti državno pogodbo, čeprav je škoda nepopravljiva tam, kjer so jih iztrebili z denocidno in nacionalistično poitiko kot sistemom.
    Vzporedno z uveljavljanjem te pogodbe pa dodajati pravice tudi Kočevarjem oz. nemški narodni skupnosti.
    Ne morejo Nemci številčno ogroziti Slovencev v Sloveniji in še manj Slovenci 100 milijonov Nemcev v Evropi.
    Resno se lahko ogrozimo sami z nizko nataliteto in razselitvijo po svetu. Resno se lahko ogrozimo, če bodo politiko vzeli v roke anarhisti, maoisti, brezdelni kriminalci pod vodstvom levega fašizma, ki vabi migrante, ki naj bi spremenili Evropo in svet v požar kulture in v boljševiško/maoistično suženjsko diktaturo z neskončnim številom koncentracijskih morilskih taborišč. To dobro čutimo v zavesti in glavah v nekoč zasužnjenih država vzhodne in srednje Evrope, saj se te diktature iz ozadja še nismo povsod prav rešili in zlasti ne v Sloveniji.
    Kratek rok trajanja sredinskih vlad to dokazuje. Ali bomo dozoreli in sedaj sredinski vladi omogočili večino za pot normalizacije pa je še tvegano vprašanje, treba pa je napeti možgane in vztrajati. Tukaj so vsem za zgled Belorusi, ki so naredili množičen preobrat v zavesti. V Sloveniji ta zavest ni niti slučajno tako množična, da bi prišlo na ulice prevladujoče število protestnikov in podprlo demokracijo, ampak je slika obratna. To je najbolj zaskrbljujoče.
    Zato je diplomacija vlade sicer na dobri poti, toda zapreti je treba evropske meje in zavarovati demokracijo z ameriškim oporiščem deset tisoč tehnično najbolj sodobno opremljnih vojakov v Sloveniji, da ne postane ta država prva podlaga peti maoistične ga škornja v Evropi.

  5. Zakaj mora NATO ali ZDA postaviti v Sloveniji močno vojaško in gospodarsko oporišče?
    V Sloveniji je kominizem prišđel na oblat s tesno povezanostjo z mednarodnim komunizmom-Kominterno in jugoslovanskimi ter ruskimi bajoneti revolucije. Tudi po drugi sv. vojni “zavezniki” niso tukaj reagirali in so dali repe med noge in prepustili ljudi komunističnemu genocidu domače pete kolone mednaropdnega boljševizma, stalinizma, titoizma !
    Danes je tukaj peta kolona globoke države močnejša od demokratičnih sil in podlaga za mednarodni maoizem. Zato lahko Slovenijo reši le mednarodna pomoč z vojaško in gospodarsko prisotnostjo, sicer bo zopet prikrito in odkrito žarišče okužb rdeče pandemije.

  6. Kako se bo skupno osvajanje Triglava odrazilo v slovensko-avstrijskih odnosih, bomo še videli.
    Ker gre za dva politika sorodnega narodnjaškega desnega profila, narodnajki pa branimo vsako ped narodnega interesa in težko nadgradimo sodelovanje v poteze koristne za obe strani, bo slovenija težko kaj pridobila, kvečjemu bo morala priznati nemško manjšino v SLo in Avstriji dati še kakšne koncesije.
    Spomnimo se samo Otta fon Hasburga, ki se nam je predstavil za očeta slovenskega naroda in Demos nagovoril naj NLB ne vrača denarja Hrvaškim varčevalcem, nato pa pri Hrvatih lobiral, da se NLB likvidira prav iz istega razloga.
    Rezultat bančništvo na Hrvaškem je v Avstrijskih rokah.
    Pametni narodno zavedni slovenci pa imamo samo še eno banko in dve hranilnici v lasti s skupnim potencialom manjšim od najmanše kantonalne banke.
    Pod Avstrijo pa smo imeli zardi narodnega ozaveščanja Kreka in LS 2200 slovenskih bank, hranilnic, kreditnih zadrug.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime