S kakšnim orožjem bo Rusija vstopala v bitke prihodnosti?

Za tesno zaprtimi vrati potekajo živahne razprave o prihodnosti ruskih vojaških sil. 

V naslednjih mesecih bo namreč Rusija določila državni oborožitveni program za obdobje med leti 2018 in 2025.

Slednji bo odločil s kakšnimi oborožitvenimi sistemi bo Rusija vstopila v trideseta leta tega stoletja ter razkril na kakšne vrste vojaških konfliktov se pripravlja za to obdobje, piše analitik Michael Kofman za The Moscow Times.

Najprej sta se rusko finančno in obrambno ministrstvo uskladila glede proračuna za prihodnje osemletno obdobje in sicer pri 17 bilijonih rubljev (267 milijard evrov).

A tukaj se postavljata dve vprašanji. Najprej koliko tovrstnih investicij je ruski obrambni sektor sploh sposoben izvesti. Od predvidenih 19 bilijonov za obdobje 2011-2020 so do zdaj porabili le 50% sredstev.

Druga bitka - kaj bo strategija sploh vsebovala - pa se že bije. Pričakujejo se namreč precejšnje spremembe prioritet med vojaškimi panogami, regijami in opremi.

V obdobju 2011-2017 je večina denarja šla za modernizacijo sovjetske vojske, ki je bila dve desetletji praktično brez investicij - nadgradili so staro opremo in v operativo vključili modernizirane verzije obstoječih sistemov.

Sedaj rusko vodstvo pričakuje mnogo več v smislu razvoja novih oborožitvenih sistemov.

Novi fokus naj bi bil predvsem na tehnologiji prihodnosti: pametnem orožju, avtomatskem vodenju in kontroli, komunikacijah in dronih.

Nadgradnje bodo deležne tudi strateške raketne sile - program predvideva novo medcelinsko balistično raketo Sarmat, ki naj bi zamenjala obstoječo Voeyvoda R-36M2 (SS-18 Satan).

Na razporeditev denarja vpliva vojna v Ukrajini

Velikih investicij bodo najbrž deležne vojaške enote v južni in zahodni Rusiji ter v arktičnem delu federacije. S tem bi se predvsem osredotočili na modernizacijo sil okrog Ukrajine, Severnega Kavkaza ter Baltskih držav. Če je prejšnji osemletni načrt večje investicije predvideval v letalskih, mornarskih in raketnih enotah, bo tokrat zaradi vojne v Ukrajini usmeritev predvsem v pehotne in padalske enote.

Med višjimi prejemniki sredstev bo najbrž tudi letalstvo. Rusija bo investirala v nove bojne helikopterje, glavna pozornost pa bo namenjena bojnim letalom s fiksnimi krili. Letalstvo bo namreč nadaljevalo z razvojem novih lovcev Su-30SM in Su-35s, ter lovca-bombnika Su-34M.

Glavni dobitek bo vseeno ponovno lansiranje domačega programa strateških bombnikov Tu-160, ki bodo povečali bojne sposobnosti dolgega dosega. Modernizacija prihaja vzporedno z zastoji pri razvoju novega strateškega bombnika Tupolev PAK DA in sistema protizračne obrambe S-500.

Največji "luzer" mornarica

Namesto tega bo Rusija ostala pri ladjah in podmornicah, ki jih lahko tudi privošči. To vključuje manjše ladje, kot so fregate in korvete, če bo Rusija lahko rešila obstoječe probleme z domačo izgradnjo motorjev. Te so namreč do sedaj proizvajali v Ukrajini.

Jedrske in dizelske podmornice bodo ostale svetla zvezda v razvoju ruske mornarice. V izdelavi je že peta generacija podmorniških dizajnov.

Kot se lahko razbere iz državnega oborožitvenega programa za prihajajoče obdobje, se je rusko vodstvo ponovno spomnilo, da je Rusija v pri vrsti evrazijska zemeljska sila. To spoznanje je v veliki meri posledica obstoječe realnosti konflikta v Ukrajini in nakazuje, kakšne vrste konfliktov in operacij Rusija pričakuje v naslednjem desetletju.