S čim so poslance prepričali ministrski kandidati Logar, Cigler Kralj in Tonin

Danes so pristojni parlamentarni odbori začeli z zaslišanji kandidatov za ministre prihodnje vlade. Kot prvi so bili na vrsti Anže Logar, Matej Tonin in Janez Cigler Kralj, bodoči ministri za obrambo, zunanje zadeve ter delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.  

Ob dveh že uveljavljenih politikih je Cigler Kralj javnosti manj poznan, a zato nič manj trden zagovornik prepotrebnih reform v svojem resorju.

Pristojni odbori so Anžeta Logarja potrdili s 13:7, Janeza Ciglerja Kralja z 9:8, in Matej Tonina z 11:6.

Cigler Kralj je kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Leta 1978 rojeni diplomirani politolog je trenutno strokovni delavec poslanske skupine NSi za delo, družino, socialne zadeve in invalide, hkrati pa predsednik Združenja delavcev pri NSi. Danes se je predstavil odboru za delo. Kaj je imel povedati?

V svoji predstavitvi je izrazil željo, da bi sistem napravil bolj življenjski, saj se ljudje napredku prilagajamo, sistem pa ne, zato želi sodobno tehnologijo izkoristiti za olajšanje življenja državljanom. Dejal je, da bo deloval v skladu s koalicijsko pogodbo, ki predstavlja "vozni red", marsikje pa bo potrebno medresorsko usklajevanje.

Proti zlorabam socialnih pomoči in za tiste, ki jo potrebujejo

Cigler Kralj je predstavil tri prioritetna področja: uvesti bolj življenjski sistem socialnih pomoči, močno družinsko politiko in skrb za starejše. Pri sistemu socialnih pomoči daje poudarek na pravičnost in odpravo zlorab, ki se trenutno dogajajo. Sistem je neučinkovit in nepregleden, je dejal, in napovedal posodobitev, da bi ga približali ljudem, ki socialne transferje potrebujejo in sami ne morejo preživeti.

Izpostavil je nelogičnost trenutnega stanja, da kljub nizki brezposelnosti, ki je pod povprečjem EU, beležimo rekordno število prejemnikov socialne pomoči, kar kaže na zlorabe. Opozoril je še na eno neskladje: "Razlika med socialnimi prejemki in minimalno plačo je premajhno, ni socialna pomoč previsoka, ampak plače so prenizke. Tudi razlika med bruto in neto plačo je prevelika. Štiričlanska družina kjer oba starša delata za minimalno plačo, dobi le 280 evrov več, kot štiričlanska družina, kjer sta brez službe." Za rešitev tega problema bo po njegovo potreben socialni dialog.

Skrb za starejše: gradnja domov in dnevna oskrba

Cigler Kralj napoveduje tudi pozitivne spremembe na področju skrbi za starejše. Poleg dokončanja domov za ostarele v Osilnici in Vrtojbi je napovedal še gradnjo vsaj petih dodatnih domov in ustanovitev vladnega urada za demografijo in demografsko-pokojninskega sklada; oba bosta imela sedež v Mariboru. Predvidel je tudi razvoj mreže dnevnih centrov za starejše in druge oblike oskrbe. Najverjetnejši bodoči minister napoveduje tudi uvedbo oskrbovalnega dopusta tudi za osebe, ki niso otroci.

Javno financiranje vrtcev in univerzalni otroški dodatek

Kandidat za ministra ugotavlja, da je demografska slika neizprosna, saj se bo do leta 2080 delež starejših povečal za 30 %, delež aktivnih pa zmanjšal za 19 %. Zato kot protiukrep načrtuje politiko, prijazno družinam, v okviru katere bo skušal znova uvesti brezplačen vrtec za drugega in vse naslednje otroke, s čimer bi mladim družinam razbremenil proračune.

Povedal je tudi, da je v postopku analize projekt uvedbe univerzalnega otroškega dodatka, saj je sedanji sistem premalo predvidljiv in družina ne ve, koliko dodatka bo za otroka v resnici dobila. O tem meni: "Z ženo imava štiri otroke in prvi otrok dobi skoraj enkrat nižji otroški dodatek kot četrti otrok, ali nista oba pred državo enako vredna?" Sedanji sistem pa bodo še naprej analizirali v povezavi z davčnimi olajšavami.

Cigler Kralj sicer verjame v socialni dialog, zato vsem socialnim partnerjem ponuja roko. Predstavil se je kot zelo socialno usmerjen kandidat, saj meni, da niso socialne pomoči previsoke, pač pa so slovenske plače prenizke.

Logar: rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško in krepitev diplomacije

Pred odborom za zunanjo politiko se je predstavil tudi poslanec SDS Anže Logar, kandidat za zunanjega ministra. Njegovi največji izzivi bodo predsedovanje Evropski uniji, krepitev diplomacije in odnosi s sosednjo Hrvaško.

Pri tej tematiki Logar zagovarja pristop tihe diplomacije, napovedal je imenovanje posebnega odposlanca za Hrvaško ter povedal, da iz svojega dnevnega diplomatskega dialoga želi izvzeti hrvaško nespoštovanje razsodbe Arbitražnega sodišča. S Hrvaško imamo odprta vprašanja, ki jih bomo slej ko prej rešili, meni. S hrvaško kot sosednjo državo je potrebno sodelovanje v skupno dobro.

Zavzel se je tudi za krepitev slovenske diplomacije v tujini, za kar bodo potrebni tudi finančni vložki. Naloga diplomacije je opravljanje dela za ljudi, meni Logar, in slediti referendumskim zavezam, kot sta članstvo v EU in Natu, ter strateškim dokumentom, pri čemer je Slovenija v zaostanku.

Izpostavil je zavezanost krepitvi ugleda Slovenije, dejavnosti gospodarske diplomacije, dobrim odnosom s slovenskimi skupnostmi v tujini ter enotnemu delovanju slovenske politike v mednarodnem prostoru. Pri predsedovanju EU bo potrebno preurediti prioritete, meni, z vidika varnostne politike pa podpira sodelovanje med zunanjim in obrambnim ministrstvom.

Drugi korak, zaslišanje pred parlamentarnim odborom za zunanjo politiko, je za menoj. 13 poslancev sem prepričal. 😀 Hvala za podporo... pic.twitter.com/fGePQxKUBK

— Anže Logar (@AnzeLog) March 10, 2020

Tonin: naborništvo, transparentnost in aktivno članstvo v Natu

Predsednik NSi in kandidat za obrambnega ministra se je predstavljal odboru za obrambo. Povedal je, da se ima za gasilca, ki na položaj prihaja, da bi rešil tisto, česar njegovim predhodnikom ni uspelo rešiti. Ko bo pogasil požar, se bo lotil rekonstrukcije sistema.

Pravi, da bo njegova "ključna naloga obrniti kadrovske trende, če teh trendov ne bomo obrnili, potem žal vojske ne bo več." Zavzel se je za postopno uvedbo naborništva, kot je predvidena v koalicijski pogodbi. Javnosti želi pokazati, "da služenje domovini ni izguba časa in denarja ter, da nikomur, ki tega ne želi, ne bo treba nositi orožja." V tej luči želi služenje v vojski narediti privlačno za mlade.

Izpostavil je dejstvo, da bo potrebno sprejeti nov srednjeročni načrt financiranja oboroženih sil, in to zaradi lastne varnosti, ne zaradi Nata. Pri tem je obljubil realizem glede na potrebe vojske, v kar spada tudi oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine. Hkrati je poudaril, da je članstvo v Natu še vedno naša najboljša zavarovalna polica.

Pri nakupu opreme pričakuje transparentnost, pri delovanju OVS-a zakonitost, pri korupciji pa napoveduje svojo ničelno toleranco.