S čim so poslance prepričali ministrski kandidati Logar, Cigler Kralj in Tonin

Rok Frelih
10

Danes so pristojni parlamentarni odbori začeli z zaslišanji kandidatov za ministre prihodnje vlade. Kot prvi so bili na vrsti Anže Logar, Matej Tonin in Janez Cigler Kralj, bodoči ministri za obrambo, zunanje zadeve ter delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.  

Ob dveh že uveljavljenih politikih je Cigler Kralj javnosti manj poznan, a zato nič manj trden zagovornik prepotrebnih reform v svojem resorju.

Pristojni odbori so Anžeta Logarja potrdili s 13:7, Janeza Ciglerja Kralja z 9:8, in Matej Tonina z 11:6.

Cigler Kralj je kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Leta 1978 rojeni diplomirani politolog je trenutno strokovni delavec poslanske skupine NSi za delo, družino, socialne zadeve in invalide, hkrati pa predsednik Združenja delavcev pri NSi. Danes se je predstavil odboru za delo. Kaj je imel povedati?

V svoji predstavitvi je izrazil željo, da bi sistem napravil bolj življenjski, saj se ljudje napredku prilagajamo, sistem pa ne, zato želi sodobno tehnologijo izkoristiti za olajšanje življenja državljanom. Dejal je, da bo deloval v skladu s koalicijsko pogodbo, ki predstavlja “vozni red”, marsikje pa bo potrebno medresorsko usklajevanje.

Proti zlorabam socialnih pomoči in za tiste, ki jo potrebujejo

Cigler Kralj je predstavil tri prioritetna področja: uvesti bolj življenjski sistem socialnih pomoči, močno družinsko politiko in skrb za starejše. Pri sistemu socialnih pomoči daje poudarek na pravičnost in odpravo zlorab, ki se trenutno dogajajo. Sistem je neučinkovit in nepregleden, je dejal, in napovedal posodobitev, da bi ga približali ljudem, ki socialne transferje potrebujejo in sami ne morejo preživeti.

Izpostavil je nelogičnost trenutnega stanja, da kljub nizki brezposelnosti, ki je pod povprečjem EU, beležimo rekordno število prejemnikov socialne pomoči, kar kaže na zlorabe. Opozoril je še na eno neskladje: “Razlika med socialnimi prejemki in minimalno plačo je premajhno, ni socialna pomoč previsoka, ampak plače so prenizke. Tudi razlika med bruto in neto plačo je prevelika. Štiričlanska družina kjer oba starša delata za minimalno plačo, dobi le 280 evrov več, kot štiričlanska družina, kjer sta brez službe.” Za rešitev tega problema bo po njegovo potreben socialni dialog.

Skrb za starejše: gradnja domov in dnevna oskrba

Cigler Kralj napoveduje tudi pozitivne spremembe na področju skrbi za starejše. Poleg dokončanja domov za ostarele v Osilnici in Vrtojbi je napovedal še gradnjo vsaj petih dodatnih domov in ustanovitev vladnega urada za demografijo in demografsko-pokojninskega sklada; oba bosta imela sedež v Mariboru. Predvidel je tudi razvoj mreže dnevnih centrov za starejše in druge oblike oskrbe. Najverjetnejši bodoči minister napoveduje tudi uvedbo oskrbovalnega dopusta tudi za osebe, ki niso otroci.

Javno financiranje vrtcev in univerzalni otroški dodatek

Kandidat za ministra ugotavlja, da je demografska slika neizprosna, saj se bo do leta 2080 delež starejših povečal za 30 %, delež aktivnih pa zmanjšal za 19 %. Zato kot protiukrep načrtuje politiko, prijazno družinam, v okviru katere bo skušal znova uvesti brezplačen vrtec za drugega in vse naslednje otroke, s čimer bi mladim družinam razbremenil proračune.

Povedal je tudi, da je v postopku analize projekt uvedbe univerzalnega otroškega dodatka, saj je sedanji sistem premalo predvidljiv in družina ne ve, koliko dodatka bo za otroka v resnici dobila. O tem meni: “Z ženo imava štiri otroke in prvi otrok dobi skoraj enkrat nižji otroški dodatek kot četrti otrok, ali nista oba pred državo enako vredna?” Sedanji sistem pa bodo še naprej analizirali v povezavi z davčnimi olajšavami.

Cigler Kralj sicer verjame v socialni dialog, zato vsem socialnim partnerjem ponuja roko. Predstavil se je kot zelo socialno usmerjen kandidat, saj meni, da niso socialne pomoči previsoke, pač pa so slovenske plače prenizke.

Logar: rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško in krepitev diplomacije

Pred odborom za zunanjo politiko se je predstavil tudi poslanec SDS Anže Logar, kandidat za zunanjega ministra. Njegovi največji izzivi bodo predsedovanje Evropski uniji, krepitev diplomacije in odnosi s sosednjo Hrvaško.

Pri tej tematiki Logar zagovarja pristop tihe diplomacije, napovedal je imenovanje posebnega odposlanca za Hrvaško ter povedal, da iz svojega dnevnega diplomatskega dialoga želi izvzeti hrvaško nespoštovanje razsodbe Arbitražnega sodišča. S Hrvaško imamo odprta vprašanja, ki jih bomo slej ko prej rešili, meni. S hrvaško kot sosednjo državo je potrebno sodelovanje v skupno dobro.

Zavzel se je tudi za krepitev slovenske diplomacije v tujini, za kar bodo potrebni tudi finančni vložki. Naloga diplomacije je opravljanje dela za ljudi, meni Logar, in slediti referendumskim zavezam, kot sta članstvo v EU in Natu, ter strateškim dokumentom, pri čemer je Slovenija v zaostanku.

Izpostavil je zavezanost krepitvi ugleda Slovenije, dejavnosti gospodarske diplomacije, dobrim odnosom s slovenskimi skupnostmi v tujini ter enotnemu delovanju slovenske politike v mednarodnem prostoru. Pri predsedovanju EU bo potrebno preurediti prioritete, meni, z vidika varnostne politike pa podpira sodelovanje med zunanjim in obrambnim ministrstvom.

Tonin: naborništvo, transparentnost in aktivno članstvo v Natu

Predsednik NSi in kandidat za obrambnega ministra se je predstavljal odboru za obrambo. Povedal je, da se ima za gasilca, ki na položaj prihaja, da bi rešil tisto, česar njegovim predhodnikom ni uspelo rešiti. Ko bo pogasil požar, se bo lotil rekonstrukcije sistema.

Pravi, da bo njegova “ključna naloga obrniti kadrovske trende, če teh trendov ne bomo obrnili, potem žal vojske ne bo več.” Zavzel se je za postopno uvedbo naborništva, kot je predvidena v koalicijski pogodbi. Javnosti želi pokazati, “da služenje domovini ni izguba časa in denarja ter, da nikomur, ki tega ne želi, ne bo treba nositi orožja.” V tej luči želi služenje v vojski narediti privlačno za mlade.

Izpostavil je dejstvo, da bo potrebno sprejeti nov srednjeročni načrt financiranja oboroženih sil, in to zaradi lastne varnosti, ne zaradi Nata. Pri tem je obljubil realizem glede na potrebe vojske, v kar spada tudi oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine. Hkrati je poudaril, da je članstvo v Natu še vedno naša najboljša zavarovalna polica.

Pri nakupu opreme pričakuje transparentnost, pri delovanju OVS-a zakonitost, pri korupciji pa napoveduje svojo ničelno toleranco.

Komentar uredništva
Kandidati za ministre so bili deležni tudi nekaterih vprašanj s strani poslancev prihodnje opozicije, ki so bila bolj ali manj očitno provokativna. Izvirala so iz klasičnih konfliktnih tematik, kjer imajo politične opcije diametralno nasprotna stališča.

Tako so Anžeta Logarja vsi po vrsti (SAB, Levica, SD in LMŠ) spraševali o odnosih z Madžarsko ter mu očitali, da SDS vodi vzporedno zunanjo politiko. Logar je odgovoril, da opozicija ne more voditi zunanje politike države. Levico je motila protimigrantska drža SDS, a Logar je odvrnil, da stranka nasprotuje ilegalnim migracijam, legalnim pa ne.

Tudi Janez Cigler Kralj je bil deležen ofenzive s strani Mihe Kordiša, češ, da v svoji predstavitvi ne omenja revščine, da naj dokaže, kako nekateri zlorabljajo socialne transferje, izzval pa ga je tudi, naj pove, kje bo ob nižjih davkih dobil denar za vse predvidene reforme. Kordiš se je dotaknil tudi prekarnosti, na kar mu je Cigler Kralj odgovoril, da je med prekarci tudi mnogo ljudi, ki se ne želijo zaposliti.

Matej Tonin na vprašanja trenutno še odgovarja.

Na splošno danes predstavljeni kandidati dajejo vtis profesionalnosti in celostnega razumevanja problematik svojih resorjev. Predlagane rešitve so potrebne, oprijemljive, in so zato potencialni gradniki stabilnosti prihodnje slovenske politike. Zamišljene so tako, da sistema ne rušijo, pač pa ga izboljšujejo. Zato po prvih treh kandidatih sodeč lahko od desno-sredinske vlade pričakujemo povečanje stabilnosti, varnosti in pravičnejše socialne usmeritve.

Kljub temu pa je očitno, da so ideološke ali osebne razlike med politiki nasprotnih polov iz takšnih ali drugačnih razlogov nepremostljive.

10 KOMENTARJI

  1. Sem poslušal dr. Logarja, ne sicer ves čas. Pričakovano dober !!
    Na koncu pa sem bil razočaran, ker so se vsi rokovali ko so mu čestitali. Saj imamo virus tukaj !!
    Slab demomnstrativni efekt !

  2. Najbolj je razvnel levičarsko opozicijo z nazadnjaško Levico na čelu (ter medijskimi razpihovalci sovražnega govora) po pričakovanju kandidat za obrambnega ministra mag. Matej Tonin (NSi), ki je omenil kot možno nujno dodatno kadrovsko okrepitev obrambnih oz. obmejnih sil tudi prostovoljne enote SV, v katerih bi lahko našli svoje mesto tudi ustrezno preverjeni in usposobljeni prostovoljci, npr. tudi iz Šiškove “štajerske varde”.
    Čeprav sodna oblast doslej ni pravno sankcionirala nikogar od nekaj deset samooklicanih štajerskih “vardistov”, razen njihovega voditelja Šiška, in so bili omenjeni vardisti tako demonstrativno enakopravni prostovoljni udeleženci spominskega pohoda ZZB na Osankarico v spomin in počastitev Pohorskega bataljona (kjer se je z njihovim predstavnikom rokoval celo tedanji predsednik DZ RS mag. Dejan Židan) kot pozneje tudi enakopravni državljani in udeleženci dneva odprtih vrat pri Predsedniku RS Borutu Pahorju, so jim predstavniki ekstremistične Levice sovražno in neargumentirano očitali domnevno protiustavno delovanje, česar ne Policija, ne Državno tožilstvo in ne aktualna sodna veja oblasti niso v ničemer in z ničemer pravno-formalno raziskali, veljavno dokazali in veljavno sankcionirali.
    Gre, skratka, še za en neutemeljen poskus nazadnjaške Levice in njenih agit-propovskih medijskih hujskačev, kako z neutemeljenimi sovražnimi pretiravanji in popolnimi lažmi izločiti, izključiti in domala politično likvidirati del državljanov in domoljubov ter jim neustavno in nezakonito onemogočiti enakopraven državljanski dostop do nacionalno in državno lojalnih aktivnih obrambnih prizadevanj za dosledno varovanje suverenosti in nedotakljivosti celotnega ozemlja in akvatorija RS v skladu z mednarodno veljavno razsodbo arbitražnega tribunala.

  3. Od vedno je v več-stoletni zgodovini veljala OBRAMBA DOMOVINE, kot pozitivno dejanje.

    In, da je “obramba OČETNJAVE” nujna, razume tudi kandidat za obrambnega ministra – Matej Tonin. Slovenija prav v sedanjem času, kot že prej, NUJNO rabi take ministre, ki jim domoljubje ni tuje. Iz povedanega razumem, da je Toninu še kako mar za Slovenijo.

  4. Prihaja mogoče čas, ko bomo lahko srečni, če bo varda pomagala braniti naše meje, ko bo korana virus polegel uradno oblast, migranti pa bodo gnjavili z vstopom.
    Levica si domišlja, da še vedno lahko počnejo po starem! Upam, da se motijo!
    Bojim se, da smo pri zaščiti proti virusu z vsemi ukrepi pozni, pa še zaupanja ni več v nič, če zdravniki delajo največje s..je na tem področju. Komu pa bomo zaupali? Vladi v izginjanju, ne v odstopanju. Šarec in njegovi so samo še lanski sneg in slab spomin.
    Upam, da JJ T A K O J UDARI PO MIZI!
    Žal, drugega liderja nimamo, ki bi obvladal to krizno situacijo. JJ JE KRIZNI VODITELJ!

  5. Levica se že boji za svoje mirovne inštitute in dobro preplačane nevladne institucije, za katere sploh ne vemo, kaj delajo.
    Enkrat je treba te koritarje nagnati od korit!

  6. Ko sledim odločitvam ministrom v odhajanju mi je groza ugotovitve kakšno oblast imamo. Sreča v nesreči je, da prevzema Janša že drugič državo v izrednih razmerah. Prvič je bil uspešen upam , da bo tudi drugič.
    Prvič smo na račun dobroorganizirane policije in TO kot dediščina države, ki ji ogromno vlagala v represivni aparat, to dobro izkoristili.
    Danes imamo državo, ki jo vodijo razočarani dediči prejšnje. Zaradi njihovih zmedenosti trpi celotna nacija, predvsem pa so zaradi tega naše inštitucije blokirane. Lep primer je naša levica, ki dejansko deluje protiustavno in s svojim početjem ruši demokratično državo. Igor bi dejal, da o domoljublju ne smejo soditi dediči nadnacionalne KP, dediči tistih, ki so bili proti lastni državi tako leta 45 kot 91. Pogled nazaj iz leta 20 odkriva vse zablode predvsem pa škodo, ki jo je utrpel narod, da je kot eden zadnjih v okviru nekdanje AO, dočakal d. republiko.
    Vloga domobrancev ob tem ni omembe vredna. So pa omembe vredni vsi tisti , ki so se za d.republiko prizadevali v vseh kritičnih obdobjih od razpada AO naprej. O teh pokončnih Slovencih ne vemo nič, kot da jih ni bilo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime