Ruski vohuni v Sloveniji pod drobnogledom Jamesa Bonda

Rok Frelih


Zgodba o ruskih vohunih, ki so ju januarja v Črnučah aretirali naši varnostni organi, spet postaja aktualna. Tudi v deželi Jamesa Bonda, saj so slovenski mediji pred dnevi povzemali prispevek britanskega Guardiana, v katerem avtor predstavi nekatere podrobnosti iz ozadja njunega delovanja. Ob tem pa se odpira tudi debata o vprašljivosti varnostnih kapacitet in zunanjepolitičnih preferenc Slovenije.

Težišče dejavnosti obtoženega para ni bilo v Sloveniji. Pogosto sta bila na poslovnih poteh v tujini. Ona kot trgovka z umetninami, on kot IT strokovnjak. Trg z umetninami je idealen za pranje denarja in ostale finančne mahinacije, saj je prisotno gotovinsko poslovanje, vrednost umetniških del pa je poljubno določljiva. O pomenu IT v sodobnem svetu pa ne velja izgubljati besed. Gospod se je sicer predstavljal kot razvijalec programov za spletno zaščito, a prej bi rekel, da je v resnici počel kaj ravno nasprotnega.

Guardian navaja, da sta zatočišče našla v "mirni in gorati Sloveniji", a k nam zagotovo nista prišla zaradi mirnega življenja in lepih gora. Prišla sta, ker je Slovenija ugodno izhodišče za tovrstno delovanje. Ker se jima tako rekoč ne bi moglo nič zgoditi. Takšnih ljudi v preteklosti skoraj nihče zares ni preganjal in pred dnevi je varnostni strokovnjak in poznavalec obveščevalno-varnostne sfere Boštjan Perne zapisal, da Slovenija takoj potrebuje enotno protiobveščevalno službo.

https://twitter.com/bostjanperne/status/1639691284263600128

Ta dejavnost je sedaj razpršena med več obveščevalno-varnostnih služb, pri katerih protiobveščevalna dejavnost ni primarna naloga. Ravno zaradi obilice nekih struktur, ki naj bi to področje nadzirale, v kombinaciji z nepopolnim pristopom, pa prihaja do vakuuma, ki ga tuji agentje s pridom izkoriščajo.

Slovenija se je zaščite svojih varnostnih interesov lotila precej čudno. Večino svojih odgovornosti smo prepustili zahodnim zaveznikom, kar pri naši majhnosti za nas niti ni tako hudo. Je šlampasto in neodgovorno, ni pa usodno. Ko pa s svojo šlamparijo odpremo vrata svojim nasprotnikom, tedaj postane hudo.

Nekdanji direktor Sove Janez Stušek je sicer za Guardian povedal, da se je pozornost na "ilegalne" ruske agente, torej tiste, ki niso deklarirani kot diplomati, ob začetku agresije na Ukrajino povečala, kar je prav. Ob dejstvu, da je bila Slovenija v preteklosti večinoma ruskim interesom prijazna država, lahko sklepamo, da podobnih agentov pri nas deluje še mnogo več, torej lahko pričakujemo resnejše delovanje in povečano število aretacij. Upam, da se ta trditev v prihodnosti ne bo izkazala kot sarkastična.
Ob dejstvu, da je bila Slovenija v preteklosti večinoma ruskim interesom prijazna država, lahko sklepamo, da podobnih agentov pri nas deluje še mnogo več, torej lahko pričakujemo resnejše delovanje in povečano število aretacij.

Slovenci kot narod, sploh pa kot (trenutno vladajoča) politika, imamo sicer zelo malo volje do zaščite svojih interesov, s tem pa pestujemo tuje. Rekel bi, da včasih celo namenoma, ker tako hoče politika, tu pa je ogrožen varnostni interes vseh zaradi zadostitve parcialnim interesom tiste politike, ki to dopušča. Niso včasih rekli, da "tujega nočemo, svojega ne damo"?

Marsikdo bo rekel, da to zveni paranoično, da tudi Zahod ni pravi zaveznik Slovenije in da je bolje sedeti na več stolih. V resnici pa nič od tega ne drži. Izbrali smo stran. Če je v teh časih ne izberemo, postanemo brez zaščite kogarkoli in prav tako tarča vseh ostalih. Z veliko žalostjo moramo ugotoviti, da smo sami prešibki.

Slovenija kot ruska kolonija


Žal pa ne znamo ločiti zaveznika od nasprotnika in naših interesov od njegovih. Ne le, da se je nasprotnikove obveščevalne dejavnosti preganjalo po liniji najmanjšega napora, včasih ima človek občutek, da se je celo namenoma gledalo stran. Večkrat sem že poudaril, da nas tudi tujci vidijo kot rusko kolonijo in te njihove teze le še podkrepijo izjave in stališča vplivnih predstavnikov slovenske predvsem leve politike, ki so bodisi nasledniki ali pa soustvarjalci prejšnjega režima.

Mogoče niti ne prejšnjega ... bi lahko rekli, da tudi sedanjega? Trdim, da se centri moči oblasti niti v Rusiji niti v Sloveniji s tranzicijo niso zamenjali, le spremenili so zunanji videz. Da so ohranili oblast, so bivši partijci v Rusiji navzven postali verni kristjani in domoljubni konservativci, pri nas pa odprti progresivni liberalci jedrnoevropskega tipa. Kar jim je v novem okolju pač bolj ustrezalo; vrednote so prilagodljiva stvar. A oboji imajo isto politično podstat, zato so odnosi ostali (pre)dobri.
V Rusiji so bivši partijci postali verni kristjani in domoljubni konservativci, pri nas pa odprti progresivni liberalci jedrnoevropskega tipa. A oboji imajo isto politično podstat, zato so odnosi ostali (pre)dobri.

Zunanja ministrica Fajonova je bila tako ob aretaciji omenjenih vohunov deležna kritik, ker ruskega veleposlanika ni poklicala na zagovor. Pojasnila je, da tedaj obtožba še ni bila polnomočna. Pred dnevi, ob polnomočnosti sodbe, je to storila. Res je, da polnomočnost ima nek pomen v kazenskem postopku, a ministrica bi bila v trenutnem stanju v Ukrajini od Rusije dolžna zahtevati pojasnila že pri utemeljenem sumu dejavnosti proti naši državi in zaveznikom. Če imamo nek položaj med zavezniki, se obnašajmo skladno s tem.

Že dalj časa tudi v medijih opažam neko nenavadno naklonjenost Rusiji, če drugega ne, pa vsaj relativizacijo njene krivde za trenutno stanje v svetu. Na to je v svojem tvitu opozoril tudi Bojan Požar:

https://twitter.com/BojanPozar/status/1639691769628508166

Sedaj naj bi bila obtožena operativca del programa izmenjave zaprtih oseb med Rusijo in Zahodom. To je normalno, saj ima tudi Zahod svoje ljudi, ki izvajajo obveščevalno dejavnost po svetu. A najprej pričakujemo sojenje, ki, še enkrat poudarjam, bi moralo razkriti morebitno vpletenost slovenskih državljanov v njune aktivnosti.

Zaenkrat sicer oba profesionalno molčita, a postaja jasno, da sta bila del širše mreže obveščevalne službe ruskega zunanjega ministrstva SVR. Ti sicer veljajo za najbolj "usmiljene"; naloga obtoženih Črnučanov naj bi bila zbiranje in plačevanje informacij.

Kot piše Guardian, je bil dogodek medijsko najodmevnejše prijetje ruskih agentov na Zahodu po letu 2010, ko jih je FBI prijel deset. Upal bi si reči, da je to le vrh ledene gore. Da bi slednje razkrili čim več in s tem okrepili svojo varnost ter zmanjšali vpliv Rusije (in še koga), pa bo potrebno spremeniti tudi pogled Slovencev na svojo državo in obrambno politiko. Le varnostno ozaveščena družba lahko prosperira na zdravih temeljih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Slovenija bo izgnala ruskega diplomata. Kakšni bodo povračilni ukrepi?
  • 22. 03. 2024
Če so bili ruski vohuni na svobodi dlje zaradi Golobovega proslavljanja referendumskih zmag, »je to zelo bizarno«
  • 26. 10. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023