Ko smo v zadnjih tednih priče nezaslišanemu nasilju Ruske federacije nad Ukrajino, si docela vsi svetovni politični analitiki razbijajo glavo z razumevanjem Putinovih in ruskih motivov, a se pogosto zdi, da umanjka premislek o globljih, duhovnih in idejno-kulturnih, filozofsko-teoloških ozadjih večplastne ruske kulture.
Eden tovrstnih poskusov je Izjava glede učenja o »ruskem svetu (russkij mir)«, ki so jo na nedeljo pravoslavja, 13. marca 2022, pripravili nekateri ugledni pravoslavni misleci. V nekaj dneh je dobila široko podporo tudi pri številnih akademikih drugih konfesij, saj jo je podpisalo že več kot kot 1000 podpornikov.
V njej so s teološkega vidika analizirani in zavrnjeni elementi ideje o »ruskem svetu« kot eni izmed osrednjih utemeljitev za invazijo na Ukrajino.
Izjava obsoja idejo o »ruskem svetu (russkij mir)«, s čemer je razumljen pravoslavni etnofiletistični (en narod, ena Cerkev) verski fundamentalizem totalitarnega značaja. Ta nauk uči, da obstaja nadnacionalna ruska sfera ali civilizacija, imenovana Sveta Rusija ali Sveta Rus’, ki vključuje Rusijo, Ukrajino in Belorusijo (ter včasih Moldavijo in Kazahstan), pa tudi etnične Ruse in rusko govoreče ljudi po vsem svetu.
Ta »ruski svet« ima skupno politično središče (Moskva), skupno duhovno središče (Kijev kot »mati vseh Rusov«), skupni jezik (ruščina), skupno cerkev (Ruska pravoslavna cerkev, Moskovski patriarhat) in skupnega patriarha (moskovski patriarh), ki v sozvočju s skupnim predsednikom oz. nacionalnim voditeljem (Putin) upravlja ta ruski svet ter ohranja skupno značilno duhovnost, moralo in kulturo.
Nasproti temu »ruskemu svetu« po njihovem mnenju stoji dekadentni Zahod s svojim »liberalizmom«, »globalizacijo«, »kristjanofobijo«, »pravicami homoseksualcev« in »militantnim sekularizmom«, zato je moskovski patriarh Kiril to vojaško agresijo javno označil za »metafizično vojno«.
Izjava kliče v spomin obsodbo etnofiletizma, to je etnične ureditve Cerkve, kot osnove za ideologijo »ruskega sveta«, ki se je zgodila že na pravoslavnem koncilu v Konstantinoplu leta 1872, in poudarja, da se edinost s takšno »Cerkvijo«, ki s tem zavrača cerkveno učenje očetov in koncilov, sama ruši. Teologi namesto nauka o »ruskem svet«, ki uničuje in deli Cerkev, izpostavljajo Kristusov evangelij in sveto izročilo Cerkve ter izpovedujejo naslednjih šest teoloških načel.
- Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom. (Jn 18,36)
Božje kraljestvo mora biti edini temelj in avtoriteta. Ne obstaja noben ločen vir razodetja oz. nobena podlaga za skupnost, družbo, državo, pravo, osebno identiteto ali nauk kot to, kar se razodeva v Gospodu Jezusu Kristusu, po njem in po Božjem Duhu. Izjava obsoja vsak nauk, ki skuša nadomestiti Božje kraljestvo, naj bo to Sveta Rus’, Sveti Bizanc ali katerokoli drugo zemeljsko kraljestvo. Kristjani na tem svetu so tujci in popotniki (prim. Heb 13,14), njihova domovina je v nebesih (prim. Flp 3,20), kar lepo poudari tudi starodavno Pismo Diognetu 5: »Kristjani žive v svojih domovinah, vendar le kot priseljenci. imajo vse pravice, kakor meščani, a trpe vse kakor tujci; vsaka tujina jim je domovina, a vsaka domovina tujina.«
- Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. (Mt 22,21)
Izjava priznava, da naj bi tusvetni vladarji sicer res zagotavljali mir, vendar jih Jezus Kristus absolutno presega, zato je zmotno, če bi Božje kraljestvo, ki se kaže v eni sveti Božji Cerkvi, podredili kateremu koli kraljestvu ali vladarju. Podpisniki zavračajo vse oblike vladavine, ki dajejo državi božanski položaj (teokracija) in vsrkajo Cerkev ter ji odvzamejo svobodo, da se preroško zoperstavi vsem krivicam.
- Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu. (Gal 3,28)
Izjava priznava, da so delitve na podlagi rase, vere, jezika, narodnosti ali česar koli drugega danost tuzemeljskega življenja, vendar je uveljavljanje kakršnekoli nadrejenosti zlo in v nasprotju z evangelijem, saj smo vsi ljudje, ustvarjeni po Božji podobi, eno v Kristusu. Teologi zavračajo vsak nauk, ki pripisuje božansko ustanovitev ali avtoriteto, posebno svetost ali čistost katerikoli lokalni, narodni ali etnični identiteti.
- Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5,43-45)
V izjavi je vojskovanje opredeljeno kot neuspeh Kristusovega zakona ljubezni, zato je obsojen vsak nauk, ki spodbuja delitve, nezaupanje, sovraštvo in nasilje med ljudmi, religijami, konfesijami, narodi ali državami, in vsako učenje, ki spodbuja demonizacijo tistih, ki veljajo za »drugačne«, vključno s tujci, političnimi in verskimi oporečniki ter drugimi stigmatiziranimi manjšinami. Podpisniki v povzdigovanju »svete pravoslavne vzhodne kulture« in njenih pravoslavnih ljudstev nad nemoralnim Zahodom razbirajo manihejsko in gnostično krivoverstvo in ga zato obsojajo.
- Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. (Mt 9,13; prim. Oz 6,6; Iz 1,11-17)
Deklaracija spodbuja ne le molitev za mir, temveč tudi dejavno in preroško zoperstavitev krivici ter pomoč bližnjim, zavrača pa »duhovni molk« med verniki in duhovniki Cerkve, od najvišjih predstojnikov do vseh laikov: tistim, ki molijo za mir, a si zanj dejavno prizadevajo, bodisi iz strahu bodisi zaradi pomanjkanja vere, očita hinavščino.
- Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8,31-32)
Teologi zavračajo evfemizme, izbrane za zanikanje resničnosti razmer, kot so »posebna vojaška operacija«, »dogodki« ali »konflikt«, in jasno izjavljajo, da gre za obsežno vojaško invazijo, ki je že povzročila številne civilne in vojaške žrtve, desetinam milijonov ljudi pa je nasilno prekinila ustaljeno življenje in pognala v beg več milijonov prebivalcev. Kot nepravoslavno obsojajo vsako zavračanje resnice ali dejavno zatiranje resnice o zlu.
Slovenski rusist, zgodovinar in teolog doc. dr. Simon Malmenvall ob tem poudarja:
»›Ruski svet‹ predstavlja dvoumno kulturološko idejo, ki se je pojavila na začetku 21. stoletja in izhaja iz različnih (verskih in sekularnih) virov. Čeprav je navzoča v ruski družbi in Ruski pravoslavni Cerkvi, nima statusa njunega uradnega nazora. Omenjena ideja po svoji teoretični zasnovi presega etnične in državne zamejitve: ni in ne želi biti etnofiletistična.
Ruska pravoslavna Cerkev sama zase poudarja, da je najbolj etnično pisana med avtokefalnimi pravoslavnimi Cerkvami. Pojem ›ruskega sveta‹ predpostavlja model ruske civilizacije, ki pa jo je v stvarnih okoliščinah težko ločevati od politične nadvlade njene vodilne države, to je Ruske federacije. Jedro ideje je v duhovni in zgodovinski povezanosti rusko govorečega prebivalstva tako na ›matičnem‹ ozemlju med Karpati in Tihim oceanom kakor tudi v izseljenstvu na Zahodu.
Omenjena ideja se lahko z vso svojo vključevalnostjo na eni in pokroviteljstvom na drugi strani postavlja ob bok predstavi o »frankofoniji« v primeru francoske ali o »commonwealthu« v primeru britanske kulture oziroma vplivnega območja. Gre za sodobni nadomestek nekdanjega Ruskega imperija in Sovjetske zveze. Znotraj takšnega pojmovanja lahko posamezne narodne in državne identitete (npr. ukrajinska in beloruska) soobstajajo ob širši pripadnosti ruskemu kulturnemu krogu.
Skupnost, ki v pravnem in verskem pogledu sega na vsa ozemlja ›ruskega sveta‹, je prav Ruska pravoslavna Cerkev. Ta sebe prepoznava tudi kot naslednico zgodovinske Rusije (Rus’) in ohranjevalko skupnih korenin vzhodnih Slovanov. Slednje so neizpodbitne, vendar obenem podvržene različnim političnim interpretacijam. Ideja ›ruskega sveta‹ je v luči nedavnega dogajanja v Ukrajini (vsaj kratkoročno) izgubila velik del svoje prepričljivosti.«
K temu je potrebno dodati tudi pojem, ki idejno utemeljuje »ruski svet«, to je »ruska ideja (russkaja ideja)«: gre za prepričanje – izraz sam je prvič uvedel F. M. Dostojevski – o zgodovinski edinstvenosti, o posebni poklicanosti in globalnem namenu ruskega naroda, ki je sicer pri različnih avtorjih dobilo različne odtenke. Kam lahko privede poudarjanje ruskega mesijanizma in eshatologizma, ki enači rusko državo in njene geopolitične ambicije z Božjim kraljestvom na zemlji – kot je to presunljivo opisal Nikolaj Berdjajev v knjigi Ruska ideja (1946) –, v teh tednih ni težko opaziti.
Po drugi strani pa sta denimo Vladimir Solovjov in Tomáš Špidlík v svojih istoimenskih knjigah (1888; 1995) poudarila posebno duhovno razsežnost ruskega naroda: po besedah prvega ideja naroda ni v tem, kaj si misli o sebi v času, ampak kaj si Bog misli o njem v večnosti; po besedah drugega pa je prispevek ruske religiozne misli vsemu človeštvu v poudarku na osebi, na ustvarjalni svobodi, bogočloveštvu, vseedinstvu in lepoti, »sladkosti« kesanja, molitvi srca.
Poudariti je treba, da so zgoraj navedeno izjavo zasnovali in podprli predvsem (pravoslavni) teologi iz zahodnega sveta, ki delujejo zunaj matičnih (pravoslavnih) dežel in predstavljajo liberalnejše struje znotraj pravoslavne misli. Toda morda jim je ravno »dekadentni« in »razkristjanjeni« Zahod paradoksalno omogočil, da se, brez bremena prevelike navezave na uradne politične strukture, lažje obrnejo k temeljem krščanske teologije, k svetopisemskemu in patrističnemu nauku.
Kaj nam preprečuje drzno upanje v to, da se bo spričo ukrajinske tragedije ruski narod ponovno zavedel te svoje bogate duhovne razsežnosti in bo raje kot bombe v svet pošiljal na pristno ruski način živeto krščanstvo?
Žal je edina asociacija, ki mi (pa najbrž ne samo meni) prihaja na misel ob opisih konceptov “ruskega sveta” ali ruskega “miru”, Hitlerjev nacistični vélikonemški reich. Tudi nacizem je obljubljal “nekaj boljšega” – a zgolj arijski rasi in nacizmu podložnim Nemcem, ostalemu svetu pa samo uničenje in izbris z obličja Zemlje.
Videti je, da je večina Rusov (in drugih narodov v RF) v sodobni putinistični Rusiji, kljub mnogoterim tehnološkim možnostim dostopa do zunanjih(!), putinistično necenzuriranih informacij o uničujoči, zasedbeni ruski invaziji in ruski moriji v Ukrajini, še bolj noro in topoumno zatelebana v Putina, kot so bili Nemci v Hitlerja v času nacistične prevlade.
Ni tako zapleteno.
NO, MOJE OSEBNO STALIŠĆE o vojni v Ukrajini – JE POVSEM PREPROSTO.
GLEDAM Z VIDIKA NEDOLŽNIH TRPEČIH IN BREZSMISELNO
ZARADI NEHUMANH POLIT IDEOLOGIL ALI MATERIALNIJH RAČUNIC – POBITIH LJUDI.
1. Sedanji aktualni predsedniki EU držav in držav sveta – naj res odločno
pritisnejo na “žal” preds. Putina, da privoli v res samostojno UKRAJINO
brez vmešavanja in brez nadoblasti Rusije.
2. Ukrajini naj pomagajo vzpostaviti normal parlamentarnni sistem z eno
socialno in z eno državotvorno desno stranko.
3. o z rudami bogatih področjih naj se dogovorijo, vojaško izsiljevanje
ne vodi do pozitivnih rešitev.
4. Putin naj zmanjšajo njegove iluzije o izjemnih preteklih “zaslugah”
Stalinove SZ v 2, vojni. Šlo he le za brutalno vojno nasilje Rusov tudi nad
civili, nad Poljaki in ostalimi. In njegove iluzije o sedanji veliki moči Rusov.
Rusi imajo le naravna bogastvam vojsko, kot narod so dokaj šibki.
Malo res zdravih, mladih, humanih in ustvarjalnih ljudi, večina JE VERJETNO
samostojno, brez vodenja – nesamozaposljivi.
5. Rusi se verjetno čutijo ogrožene, ker imajo malo mladih, malo družin,
posedujejo pa zanje prevelik teritorij.
6. Po mojem mnenju se žal preds. Putina – precenjuje: on je le skromno
šolan policijsko-vojaški človek ujet v njegov oblastniški sistem razmišljanja,
u malo kulture in z malo tvornih idej. Na vesti ima verjetno tudi smt precejšnjega števila ljudi.
Pa “kompleks ,moškega “majhne postave”, pa še 70 let je star.
7. Rusi se morajo znebiti iluzije, da so “velik narod in imperij”.
Zdaj so že le srednje velik narod z le par milionov mladih, zdravih ljudi.- za
DRŽAVO
V VELIKOSTI MOSKOVSKE GUBERNIJE, OSREDNJE RUSIJE.
8. ATOMSKE BOMBE NA UKRAJINO – NE BODO VRGLI,
KER BI S TEM MOČNO PRIZADELI TUDI SEBE, MADŽARSKO,
PRIJATELJSKO BELORUSIJO ITD.
9. SODOBNI DRŽAVNIKI EU IN SVETA
NAJ SE LE POTRUDIJO
NAJTI POZITIVNO SMER RAZREŠITVE SITUACIJE V UKRAJINI
SICER SO, BODO SOKRIVI PASIVNEGA OPAZOVALSTVA IN
MNOGIH SMRTI NEMOČNIH, A POZITIVNIH LJUDI.
Da
O “NEZASLUŽENOSTI – NJIH KAR VISOKIH PLAČ – niti ne pišem.
Vse pohvale
za aktiven, pameten in
tvoren pristop
našemu vrlemu premierju
gospodu J. Janši.
Toliko z moje strani L.r. Janez Kepic Kern
p.s.
me trdim,.
da vse vidim – prav.
Madison, neodgovorni fanatiki tvoje sorte, ki bi radi Rusijo spravili na kolena in v brezizhoden položaj, boste na koncu lahko dosegli uničenje sveta v jedrski kataklizmi. Razumni ljudje, med katere ti žal ne sodiš, si prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne.
Dobro jutro (no, mogoče bo že dan, preden bodo Domovinini moderatorji odobrili objavo mojega komentarja), rasPutin.
Sporočam vam, da me v svojih komentarjih žalite – pravzaprav žalite intelektualne sposobnosti vseh razumnih bralcev Domovine.
Predlagam, da s puškometalcem Marjanom skupaj odpotujeta v Moskvo, naravnost k diktatorju Putinu, ter ga vljudno povprašata, zakaj noče resno pristopiti k pogajanjem za končanje vojne (Ah, ne, nikar ne uporabljajta izraza vojna, da ne bosta naslednjih 15 let običala v putinističnem zaporu! Raje vojni recita mirovniška operacija!), ki jo je sam začel?
Povprašajta ga, zakaj raje raketira, bombardira in uničuje (Ah, ne, raje najdita ustrezne mirovniške izraze za putinistično devastacijo Ukrajine, da ne bosta slučajno obtičala v putinističnem zaporu naslednjih 15 let!) mesto Mariupol ter ga hoče, vključno z njegovim civilnim prebivalstvom, poravnati (pozor, cenzura!) z zemljo???
Zelo vljudno, da ne bi vélikega diktatorja slučajno razburila, ga povprašajta, zakaj, namesto da bi resno pristopil k smiselnim pogajanjem, na pogajanja pošilja svojega lažnivega sekundanta Lavrova (ki je najprej rekel, da so porodnišnico v Mariupolu uničili Ukrajinci sami, potem pa se je premisli in izjavil, da je bila porodnišnica prazna, ki so jo Rusi raketirali – odkod potem najmanj pet ubitih v napadu na porodnišnico, vključno z visoko nosečo žensko in njenim še nerojenim detetom, ki je umrlo še v materinem trebuhu???) prizadeva vojaško (ups, ne, recita raje mirovniško!) zavzeti vsa obalna mesta suverene države Ukrajine in tako suvereni državi Ukrajini odvzeti dostop do Črnega morja?
Bi bilo za vas sprejemljivo takšno pogajalsko izhodišce, ko bi vas vaš prvi sosed napadel s strelnim orožjem, zasedel vaš vrt in hišo, nato pa vas sredi vaše dnevne sobe, s pištolo na sencéh, izsiljeval, da mu predajte pomemben delež, če ne kar celo svojo hišo s pripadajočim vrtom??? Bi kar na hitrico pokleknili pred nasilnim sosedom ter ga ponižno prosili za milost ali pa bi se branili z vsemi dostopnimi sredstvi ter se borili, da ga prebutate in končno zbrcate iz svoje hiše in s svojega vrta???
Jedrska kataklizma? Ja, tudi o tem povprašajta vélikega diktatorja, vprašajta ga, ali mu je popolnoma vseeno za njegove lastne otroke (za ruske sodržavljane, razen za oligarhično peščico, s katero se je obkrožil, že vemo, da mu dol visi!), ki se pod izmišljenimi imeni skupaj z materjo skrivajo nekje v Švici.
Kaj pa za hčer putinističnega tiskovnega predstavnika Peskova, ki tudi živi v tujini in je na začetku invazije na svojem profilu socialnega omrežja objavila zapis ‘Stop the war!’, ki je nato zelo hitro izginil, je putinistom tudi zanjo vseeno?
Da vseh ruskih oligarhov, ki nočejo živeti v RF, temveč raje živijo na “imperialističnem zahodu”, niti ne omenjamo…
Madison, podtikaš, blefiraš, natolcuješ … poveš pa ne nič smiselnega. Tvoje pravljice še za otroke niso…
Nacizem ni hotel iznicenja ostalih. Rasisti ne morejo sami obstajat.
Je pa mozna primerjava z idejo “nemskega sveta”, ki se je zacela ze s Karlom Velikim pred vec kot 1200 leti in je potem zivela vse do Dolfetovega kolapsa. Danes je Nemcija popolno nasprotje tistih idej “Blut und Boden”, ker je enostavno preziveta. Ceprav seveda se vedno obstojajo relikti v ljudstvu, ki zalujejo za davnimi casi. Ceprav niti ne vedo tocno zakaj. Tudi doloceni, ne ravno tako redki Slovenci obzalujejo tki “izgubo” Koroske, Furlanije, Trsta, Istre in ne vem cesa se. Iz ciste pranostalgije, ki je povsem brez pomena. Vsi ljudje v EU so svobodni, lahko govorijo kakor hocejo in zivijo kjer hocejo. In imajo povsod enake pravice. Blut und Boden je passé in dobro je tako.
Tudi “Ruski svet” bo izginil, ceprav tudi ta mogoce tako kot je izginil Blut in Boden.
Vse je treba uporabiti in zlorabiti za zamaskiranje osnovnega dejstva, da je Amerika s svojo militantno imperialno in eksapnzivno politiko sprovocirala to vojno
– prek širjenja Nata proti vzhodu,
– prek puča v Kijevu leta 2014,
– prek spodbujanja državljanske vojne v Ukrajini, ki je v osmih letih vzela 14 tisoč življenj,
– prek oboroževanja Ukrajine,
– prek podelitve de facto statusa proxy Nato države ,
– prek obljub, da bo Ukrajina sprejeta v Nato še v času, ko je bila Ukrajina že obkrožena s rusko vojsko pripravljeno za napad.
Pred rusko invazijo Amerika ni naredila nič, da bi vojno preprečila z diplomacijo, namesto tega je vztrajno zavračala ruske pobude za diplomatska pogajanja in sklenitev dogovora o medsebojnih varnostnih zagotovilih. I
In niti zdaj ko Ukrajina krvavi, Amerika ne naredi nič, da bi z diplomatsko akcijo ustavila to vojno. Obratno, vse dela, da bi se čim bolj razplamtela.
Ta vojna je ameriška proxy vojna proti Rusiji na hrbtu Ukrajine, ki bo oziroma je zato razrušena, in na hrbtu ukrajinskega naroda, ki plačuje krvavi davek za ameriške interese po globalni hegemoniji.
Zanima me le kdaj se boste utrudili pisati te neumnosti.
Resnica boli, kenede?
Rusija- ena sama nesreča sama sebi in vsemu svetu!
—————————————————————————————————————————
Iz plemena Moskovitov je nastala kompleksna matrica svetovnih nasprotij na eni sami veliki
Matrjuški Rusiji, v največji , najbogatejši med državami tega sveta. Imajo vse, vse kar drugi nimajo in bi se lahko razvili v največjo civilizacijo, v največjo duhovno središče planeta, v državo, ki bi jo navdušene svetovne množice hodile samo občudovat in delit prave nebeščanske dobrine, radosti, užitke in duševnosti, ki jih ni nikjer drugje ali pa so samo v omejenem obsegu.
NIČ. Nič od tega se v njihovi zgodovini ni zgodilo in pokazano je, da so se razblinili vsi upi za naslednja desetletja.
V zgodovini 19 in 20. stoletje je znano in dokazano skozi dokumentarne zadeve iz ruskih arhivov kako so sami in zakaj so grešili in kakšna je bila zunanja vloga akterjev “ruske sreče”, še največja udeleženost je židovska, nemška in srbska, vsekakor so vmes prostozidarji in pa anarhisti tipa Nečajev iz domačih morilskih vrst Kajnovega rodu.
Očitno je, da ni bilo dovolj človeških žrtvovanj, neopisljivih strahot in grozot. ki so si jih skozi zgodovino srednjega veka, skozi fevdalizem in skozi industrijsko revolucijo koncem 19.stol. in v začetku 20. stoletja “izborili sami” – Dostojevski, Puškin, Gogolj, Bukovski in še Solženicin so svetu pojasnili in izjokali rusko usodo , vendar ne dovolj. Armada raziskovalcev iz Zahodne strani se ukvarja z njimi, vendar, oprostite, ne vem veliko, vendar za vedenje navadnega ali povprečnega Zemljana je odkritje velikih pisanih del g.Orlanda Figesa naravnost neprecenljiva zakladnica za razumevanje tistega kar jaz pojmujem pod Rusija-usoda planeta Zemlja, kar je po domače povedano : Usoda Božjega stvarstva na Zemlji.
Od Slovenskih veleumov, ki so se izrazili vsaj malo o Rusiji, so bili zavajajoči, pubertetniško
agitpropovski naravnani na Radio Mosva. Najbolj meni odmeva slavni dr. Matjaž Kmecel z venomer ponavljano “mehko rusko dušo”-ki ni nič drugega kot glajenje in slavospevanje krvavemu Boljševizmu za potrebe Kardelj-Kučanovega sistema sužnjelastništva nad proletarskimi množicami z dušenjem vseh drugih razredov in tudi frakcij, sekt in religij ter ver.
Ja-če se ozremo na znane in dokumentirane pisne vire, ki jih predstavlja za mene osebno najprej, drugega pred nijm razen sv.Hieronima ni-ta pa se z zgodovino niti ni ukvarjal na način, da bi nam zapustil vsaj dokument časa o tem kje točno se je rodil, čeprav zdaj kleno verjamem, da je bil rojen v Sloveniji, ali v slovenski Istri ali pod Nanosom ali celo v Emoni
kamor je pisal pismo prijateljem .., kdo drug kot MAVER ORBINI – ki nam, Slovencem jasno zapiše, da smo potomci Noetovega 4.sina, JAFETA in tako dalje, da se ne izgubimo, samo še to, da je Jafet skup s potomci govoril jezik. Ja, govorili so jezik, ki je naš ne tako pra-jezik in je slovenski, ne slovanski jezik! In kaj želim dopovedati ?
Ta naš, ne tako davni, sploh pa ne pra-jezik so od naših prednikov povzeli točno Moskoviti in ga predelanega posvojili kot ruski jezik,Rus pa je ukrajinska beseda…
Samo toliko.
Ogromno je tega in močno upam, da se bo Institut, ki bi ga naj ustanovila Vlada Slovenije , na debelo in v detajle spustil v hude raziskave in bi prišel celo do tam kjer je IVAN GROZNI, Moskovit kneževine Moskva uničil in pšobil, mesto SLOVENSK, kasneje NOVGOROD (Novi Grad, Novo Mesto) 150 km južno od St.Petersburga- katerega jedro, obnovljeno, še dandanes lepo stoji in priča o tem, kako so v izgnanstvo v Moskvo bili odgnani tisti redki , ki so preživeli in bili samo še za sužnje, njih žene pa za razplod -in ta del se je ohranil v ruskem DNK – in ne obratno, kot uči izmišljeno potvorjena zgodovina prostozidfarsko ustvarjene SHS Jugoslavije in zgodovina Nemcev ter Rusov, ki so zgodbo o SLOVANIH in ne o SLOVENIH razmestili v zgodovino Evrope….
Dragi avtor, kaj pa sta nakuhala, Frančiškov Nuncij na razgovorih v Moskvi pred dnevi, ko sta se neuradno čehljala in pripravila TV nastop video konference med Vladimirjem Gundjajevim-KIRILOM moskovskim pristašem velike Mater Rusije pri Putinu in z našim vrlim korenjakom, Italijanom iz Argentinije, Frančiškom, ki sta se uradno preed kamerami na glas čohala in poslušala akademsko na višini po ekumensko diplomatsko, pa zdajle ne bi pisal, ker me prsti od tipkanja že bolijo – grem raje pogledat ali je Biden/ Macron dobavil rakete v MARIUPOL, ali bodo morali junaki pomreti tako kot so pomrli pod srbijanskimi Četniki branilci Vukovarja !?
Samo še tole:
DOMOVINA, raziščite, prosim sledeče:
1. kolikokrat je Frančišek sprejel Putina v preteklih letih in kaj sta razpravljala, kaj je bil
rezultat in kakšen je bil status teh dogovarjanj do napada na Ukrajino?
2. naj nam strokovnjak izven RKC razloži kako papež dejanskostno vidi svojo vlogo Božjega
namestnika ,oz. zakaj ne rešuje sveta pred grozljivko iz Vzhoda, ki ni nobena enigma ?
3. če je Rusija prevelika, nerazumljena enigma, zakaj se Frančišek po ovinkih loteva zadeve
in se zdaj “vleče ven iz vrele kaše” z blagoslovitvijo Rusije in Ukrajine
4. napovedujem, da Rusije ne bo imenoval po imenu – počakamo in se pogovarjamo naprej,
seveda, če Putin ne bo lansiral rakete z nuklearno bojno glavo, ok ?
Hvala.
Bog pomagaj vsem.
Naj živi dolgo Ukrajina – dovolj je bilo žrtvovanja z Holodomorom 1933/34 na čelu, Gospod ?
Zakaj vedno teče kri, ko se vmešava – vera. V Rusiji so tudi tokrat staknile glave “zlate kapice” verskih voditeljev in požegnale Rusijo, ki brani svoje državljane. Zlate kapice so gladko prezrle, da se to dogaja v Ukrajini in ne Rusiji.
SRAMOTA!
To enostavno ni res. Sedanji napad Rusije na Ukrajino nima verskega ozadja. Kar je vernih v Ukrajini so pravoslavni le v obrobnem delu so t i grkokatoliki (nekakšna zmes katolicizma in pravoslavja). Rusi so načeloma pravoslavni in celo Putin se v javnosti izkzuje za pravoslavnega vernika. Torej ne gre za vmešavanje vere.
Če vzamemo primer 2. sv vojne na največjem Rusko -nemškem bojišču je šlo za spopda nacionalne z internacioanlanim socializmom. Oba režima sta bila razkristjanjena, sovjetski pa je vero sistematsko unićeval.
Tudi v 1, sv. vojni ni šlo za vojno zaradi vmešavanja vere. V vse vojne udeleženke so bile krščanske.
Precej razšitrjeno menje o krivdi ver za vojne je komunistični konstrukt in laž