Ruska vojna v Ukrajini je pospešila proces vojskovanja z informacijami. Kakšni so zadnji primeri ruske propagande?

Ruska vojna proti Ukrajini je pospešila proces "oboroževanja" držav z informacijami in dezinformacijami, zato mora EU svoja prizadevanja preusmeriti v boj proti poskusom dezinformacij in manipulacij v zvezi z volitvami.

"Demokracija je nedvomno ogrožena, to vidimo v Evropi in Združenih državah Amerike. Če se zanjo ne bomo borili, jo bomo izgubili," je dejal Wojtech Talko, član kabineta komisarke EU za vrednote in preglednost Vere Jourove. 

Proces dezinformacij preprosto izvedljiv

"To (dezinformiranje) je prelahko in prelahko početi za denar," je dodal Wojtech. Ruska vojna v Ukrajini je vse pospešila, zdaj vidimo, kar države v srednji in vzhodni Evropi govorijo že več let. Rusija uporablja informacije kot orožje, ne bojuje se le z bombami in raketami, ampak tudi z besedami. Pridobila je ogromno novih močnih orodij.

Zato so uradniki EU vse bolj zaskrbljeni zaradi možnosti novih poskusov tujih akterjev, da bi vplivali na volitve in politične dejavnosti po vsem bloku.

Zakonodajalci EU so v odgovor predstavili vrsto zakonodajnih reform, katerih cilj je omejiti tuji finančni vpliv na politične stranke in volitve ter politično oglaševanje v okviru širšega evropskega akcijskega načrta za demokracijo.

Na vprašanje, kako lahko tehnološka podjetja okrepijo in okrepijo evropsko demokracijo, je Nanna-Louise Linde, podpredsednica za evropske vladne zadeve pri Microsoftu, odgovorila, da "ima digitalna tehnologija vlogo orožja, lahko pa služi tudi kot orodje za zaščito demokratičnih vrednot"."Pomagamo lahko v boju proti dezinformacijam," je dodala.

Dezinformacijsko bombardiranje vključuje pripovedi o tem, da Ukrajinci niso dobrodošli ali da bi morali tisti, ki že prebivajo v teh državah, oditi. Prirejene informacije vključujejo lažne oglase na YouTubu in spremenjene slike grafitov v večjih evropskih urbanih območjih (glej prejšnjo razkritje Detektorja mitov). Namen je ustvariti lažen vtis, da domačini v državah prejemnicah pozivajo Ukrajince, naj odidejo, ali da podporo Ukrajini vidijo kot breme.

Takšne laži poskušajo spodbuditi strah in nestrpnost do Ukrajincev v ciljnih državah po Evropi. Prav tako poskušajo zmanjšati podporo ljudstva Ukrajini na Zahodu, ki je potrebna za podporo vojaške in finančne pomoči vlad Ukrajini. Poleg tega želijo kremeljski propagandisti prepričati Ukrajince, da zahodna podpora Ukrajini upada.

Algoritmi in zavest podjetij

"Glavno gonilo dezinformacij je Facebookov algoritem, ki priporoča vsebine na podlagi vključenosti," je dejal Fernando Hortal Foronda, uradnik za digitalno politiko pri Evropskem partnerstvu za demokracijo.

V zadnjih tednih se je pokazalo, da nekateri tehnološki velikani močno lobirajo za omejitev področja uporabe osnutka uredbe EU o političnem oglaševanju, ki je del akcijskega načrta bloka za demokracijo in je namenjena povečanju preglednosti političnega oglaševanja ter boju proti dezinformacijam v volilnih kampanjah.

Zakonodajalci EU želijo, da bi bil osnutek zakona sprejet pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo spomladi leta 2024.

Google in tehnološko trgovinsko združenje DOT Europe se bojita, da bi trenutni obseg besedila Evropske komisije ustvaril preširoko opredelitev, kaj je "politično" in "oglaševanje". Tehnološka podjetja in politiki so izrazili tudi zaskrbljenost, da je treba zagotoviti, da novi zakoni ne bodo zabrisali razlikovanja med uredniško in drugo vsebino na način, ki bi lahko vplival na svobodo izražanja in govora.

"Vemo, da so nekateri akterji zelo slabi pri ugotavljanju, kdaj je oglas političen in kdaj ne," je dejal Fernando Hortal Foronda. "Toda ko velike tehnološke družbe namenijo sredstva, so učinkovite," je dodal.

Evropska unija ima veliko dela pred seboj

Ministri EU so v zadnjem mesecu pred volitvami zavzeli še posebej strogo stališče glede pravil o političnem oglaševanju in podprli spremembe zakona, po katerih bi morali ponudniki oglaševanja v 48 urah obravnavati obvestila in posredovati informacije o oglasih.

EU prav tako ukrepa proti ruskim dezinformacijam in obsežni informacijski vojni, ki se odvija predvsem v družbenih medijih. Ker je obseg ruskih poskusov destabilizacije evropskih družb in nagovarjanja državljanov EU k ruskemu stališču zdaj povsem očiten, se postavlja vprašanje, ali in kako so bila ta prizadevanja uspešna ter ali so orodja, ki jih je EU doslej uporabljala, v celoti skladna s standardi pravne države in temeljnimi pravicami.

Največja disinformacijska kampanja vključevala tudi ponarejene dokumente

Gre za največjo in najbolj kompleksno rusko dezinformacijsko kampanjo od začetka popolne agresije na Ukrajino: Lažna poročila o Ukrajini se širijo iz več kot 60 lažno resničnih imitacij glavnih medijev. Med prizadetimi mediji so Spiegel, Süddeutsche, Tagesspiegel, Bild, T-Online in Welt, britanski The Guardian ali italijanska tiskovna agencija Ansa. Cilj je s širjenjem lažnih poročil vzbuditi razpoloženje proti Ukrajini in ukrajinskim beguncem v Evropi. Cilj je več evropskih držav - predvsem Nemčija.

Operacija se je začela že maja, vendar je bila dolgo časa neopažena. Novinarji televizij T-Online in ZDF so o njej prvič poročali konec avgusta. Po njunih poročilih je bila matična družba Facebooka Meta na sledi: družba je sporočila, da je identificirala več kot 1 600 računov na Facebooku, 700 strani na Facebooku in 29 računov na Instagramu, pa tudi račune na Telegramu in Twitterju. Ti so del omrežja, ki je na spletu razpršilo vsebino kloniranih medijskih strani.

Preiskava CORRECTIV.Faktencheck razkriva: kampanja dezinformiranja se s tem ni končala. Da bi podžgali zgodbo, da težko orožje, dobavljeno Ukrajini, konča na črnem trgu v Nemčiji, dezinformacijski kanali ponarejajo tudi pisma politikov - njihov izvor je mogoče izslediti pri proruskih hekerskih skupinah.

Nadaljnji prokremeljski poskusi zavajanja, ki so se zgodili ta teden vključuje tudi naslednje zgodbe. Radikalni islamisti se iz Sirije odpravljajo v Ukrajino, da bi se borili za Kijev. Ne, preprosto ni dokazov, da bi se kaj takega dogajalo. Kljub temu pa je veliko dokazov o prokremeljskih dezinformatorjih, ki si prizadevajo diskreditirati in očrniti legitimna samoobrambna prizadevanja Ukrajine, tako da jih poskušajo povezati s psihološko močnimi negativnimi podobami, kot sta terorizem in nacizem. Ta ponavljajoča se taktika je še en poskus Kremlja, da bi svojo nezakonito vojno v Ukrajini prodal občinstvu doma in v tujini.

Združeno kraljestvo ustvarja protirusko koalicijo s pomočjo vazalov. Ta prokremeljski dezinformacijski trop poskuša vplivati na občinstvo na dva različna načina: prvič, s sklicevanjem na dobro znano pripoved "za vsem stojijo Anglosasi", in drugič, z namigovanjem, da so baltske države in Poljska omejile ali celo izgubile suverenost in služijo le kot marionete zunanjih sil. S takšnimi dezinformacijami prokremeljski propagandisti skušajo z "zdravico" zabiti klin med tradicionalno prijateljske zahodne države in odvrniti krivdo za sedanje stanje med Rusijo in zahodnimi državami.

Ameriški pogodbeniki pomagajo pri pripravi kemičnih provokacij v Ukrajini. Takšne večstranske dezinformacijske zgodbe poskušajo upravičiti nezakonito rusko invazijo na Ukrajino s trditvami o obstoju in morebitni uporabi orožja s strani Ukrajine ob pomoči zahodnih držav. Poleg tega poskušajo takšne trditve tudi priklicati močne tabuje, povezane s takšnim orožjem, da bi očrnili sovražnike Kremlja. Nazadnje in kar je najbolj zaskrbljujoče, takšne trditve lahko igrajo tudi vlogo pri pripravi informacijskega okolja in ustvarjanju lažnih zastav za prikrivanje morebitne prve uporabe takšnega orožja s strani ruskih invazijskih sil v Ukrajini.