Ruska kapelica, nerodna časovnica oktobrske revolucije in Židan okoli ovinka

vir: kraji.eu
POSLUŠAJ ČLANEK
Kot vsako leto se je slovenski politični vrh odpeljal na Vršič do Ruske kapelice, kjer utrjuje našo geopolitično usmeritev na vzhod. Ruska kapelica, je tako kot marsikatera druga spominska slovesnost, odlična priložnost za nekaj diplomatskih srečanj, prerivanja za fotografiranje s kakim relativno (ne)pomembnim Rusom. Obenem pa je vsako leto tudi priložnost za kak ekskurz v diplomatsko opisovanje zgodovine.

Predsednik slovenskega parlamenta Dejan Židan je ponovno imel lep govor, ki je priročen za marsikatero analizo »kako svizec zavije čokolado v folijo«, saj če bi govoril še malo bolj okoli ovinka, bi moral govorniški oder res stati za naslednjim ovinkom na Vršiču.

Toda vmes je uspel postaviti nekaj vzporednic, ki pa gotovo ne držijo. Držijo za veliko večino držav ali ljudi časa po 1. svetovni vojni, ampak na žalost ne veljajo ravno za Rusijo v tistem času. Tako je gospod predsednik parlamenta dejal naslednje: »Pričevala je (op. a. Ruska kapelica) času, ko je povojni svet utrdil zavezanost k spoštovanju človekovih pravic, razumevanju svobode, enakopravnosti in pravičnosti. Ko smo presegli delitve med narodi in na najvišje mesto postavili dostojanstvo, vrednost človeka in njegovo blaginjo.«
Ruska carska družina, ki je bila ustreljena v lastni kleti, se gotovo ne bi strinjala o zavezanosti k spoštovanju človekovih pravic, o katerem je govoril Dejan Židan

Ruska carska družina, ki je bila ustreljena v lastni kleti, se gotovo ne bi strinjala o zavezanosti k spoštovanju človekovih pravic. Morda je kanček soli v navedbi, da smo presegli delitve med narodi, saj je bila vojska poslana v boj proti boljševistični revoluciji res multinacionalna od Združenih držav Amerike od Češke. Gotovo pa so izgnani intelektualci drugače videli pojem enakopravnosti in pravičnosti, kot ga slika slovenski častni govornik.

Seveda pa gospod Židan ni ostal tiho. Rusom jih je kar pošteno napel glede njihovih zgodovinskih dolgov. Ne verjamete. Dejal je naslednje: »Kljub temu pa je kompleksnost tedanje politične realnosti v mnogih vidikih še vedno omejevala razsežnosti človekovega uma in humanizma. Na območje Kraljevine SHS so zato prišli številni emigranti iz Rusije – znanstveniki, ugledni profesorji, nadarjeni kulturniki, tehnični strokovnjaki z različnih področij, tudi šahovski velemojstri.«

Torej, močno napel. Okoli tistega zgoraj omenjenega ovinka, seveda. Morijo oktobrske revolucije opisati s kompleksnostjo tedanje politične realnosti, ki je omejevala razsežnosti človekovega uma in humanizma pa je opis vreden Združenih narodov in drugih podobno »okoliovinkastih« organizacij.

Slovenija bi lahko takšne priložnosti bolje izrabila kot poligon srečanja med Vzhodom in Zahodom. In ne le za enostransko »razvijanje odnosov« pri katerem je jasno, kdo razvija in kdo je tisti, ki se mu razvija.

Na koncu dneva pa je pričakovati, da bo predsednik državnega zbora načel diplomatski spor o obnašanju Rusov do Prekmurcev ob 100-letnici priključitve Prekmurja, njegove »domače« pokrajine, nekoliko idealistično. Morda pa bi vseeno lahko tudi v to smer pes ali govor taco vsaj malo molil. Četudi okoli ovinka.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike