Rusijo skrbi vključevanje podnebnih sprememb med varnostne grožnje

Ponedeljkovo glasovanje o resoluciji Varnostnega sveta združenih narodov, ki bi podnebne spremembe razglasila za grožnjo mednarodni varnosti, se je končalo z ruskim vetom. S tem je resolucija, ki sta jo pripravila Irska in Niger, kljub podpori več kot 110 članic ZN propadla.

Predlog resolucije je pozival generalnega sekretarja ZN-a Antónia Guterresa, naj poveže varnostna tveganja podnebnih sprememb skupaj s celovitimi strategijami za preprečevanje spopadov. S tem bi bile podnebne spremembe prvič v zgodovini opredeljene kot grožnja miru.

Glasovanje je še enkrat potrdilo, kako različni so pogledi na izzive, s katerimi se svetovna skupnost sooča v boju proti podnebnim spremembam. Te je generalni sekretar ZN António Guterres skupaj s številnimi strokovnjaki označil za eksistencialno grožnjo.

Glasovanje v varnostnem svetu ZN lahko sicer razumemo kot nekakšno nadaljevanje podnebnega vrha v Glasgowu prejšnji mesec. Na njem so bile sicer sprejete nekatere konkretne zaveze, ki bi upočasnile stopnjo globalnega segrevanja.

Toda številni strokovnjaki so takoj po njem opozarjali, da bi morali storiti več. Odprto je ostalo tudi vprašanje, kako si bodo najbolj ranljive in pogosto tudi revne države lahko privoščile ogromne naložbe, potrebne za prilagajanje. Prav zaradi pomanjkanja investicij, ki bi ublažile posledice sprememb, je namreč škoda v nerazvitih državah še toliko večja.

Podnebne spremembe so vir konfliktov

Ob tem se v svetu že dolgo krepi zavedanje, da suše in dezertifikacija v osrednji Afriki (zlasti v Maliju in Nigru) še bolj spodbujajo nasilno tekmovanje za vodo, hrano, kmetijska zemljišča in pašnike. Posledica tega so številne človeške žrtve in huda politična nestabilnost.

V ponedeljek zavrnjena resolucija bi bila prva, ki bi bila posvečena varnostni nevarnosti, povezani s podnebjem, kot samostojnemu vprašanju.

Odločen ruski ne

Se torej Rusija skupaj z Indijo, ki je glasovala proti, in Kitajsko, ki se je glasovanja vzdržala, ne strinja, da bi močnejša neurja, naraščajoče morje, pogostejše poplave in suše lahko spodbudile družbene napetosti in konflikte, kar bi lahko predstavljalo ključno tveganje za svetovni mir, varnost in stabilnost, kot je zapisano v predlagani resoluciji?

Odziv naštetih držav kaže, da je pravi problem drugje. Njihovi odposlanci tako menijo, da bi moralo to vprašanje ostati pri širših skupinah ZN, kot je Okvirna konvencija o podnebnih spremembah. Dodajanje dodatnih pristojnosti Varnostnemu svetu pa bi po njihovem mnenju le še poglobilo globalne delitve glede tega vprašanja.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzia pa se je obenem pritožil tudi nad tem, da bi ponedeljkova predlagana resolucija spremenila znanstveno in gospodarsko vprašanje v spolitizirano vprašanje, odvrnila pozornost sveta od tako imenovanih "resničnih virov konfliktov" na različnih krajih in dala svetu izgovor za posredovanje v tako rekoč katerikoli državi. Takšen pristop bi bil po njegovem mnenju tempirana bomba.

Iz mnenja ruske misije izhaja še, da bi predlagani dokument dejansko "prisilil svet k enodimenzionalnemu pristopu h konfliktom in grožnjam mednarodnemu miru in varnosti, to je skozi podnebno lečo".

Podnebne spremembe – novi geopolitični dejavnik

In čeprav ruski veleposlanik ob tem cinično pripominja tudi, da "za nas povezava med terorizmom in podnebnimi spremembami še zdaleč ni jasna", se na zahodu s tem ne strinjajo.

Tako je predstavnica predlagateljice resolucije, irska veleposlanica Geraldine Byrne Nelson, razplet pospremila z besedami, da je bil predlog resolucije le zmeren prvi korak. "Moramo bolje razumeti to povezavo med varnostjo in podnebnimi spremembami in na to zadevo moramo gledati globalno." Ob tem je potrdila, da sta predlagatelja (Irska in Niger) nad tovrstnim razpletom razočarana.

Kljub takšnemu epilogu pa varnostni strokovnjaki menijo, da se bo povezava podnebnih vprašanj z varnostnimi tveganji le še okrepila.

"Evropska unija, Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Združene države pod Bidnom in številne druge države po svetu ter številne vojske so zdaj vgradile podnebje in varnost kot osrednji steber svojega delovanja ter načrtovanja in odločitev glede strukture sil", je za Washington Post povedal Robert Glasser, strokovnjak za podnebje in varnost na avstralskem inštitutu za strateško politiko (ASPI).

Glasovanje pa je potrdilo tudi, da so države, ki takšni navezavi nasprotujejo, v veliki manjšini. Toda pri tem obstajajo tudi pomisleki, da to utegne še okrepiti njihov položaj, zaradi česar utegnejo s takšnimi blokadami nadaljevati.