Rusija s svojo agresivnostjo dokazuje, da je nevtralnost preživet koncept, za Finsko in Švedsko NATO edina logična rešitev

Foto: depositphotos.com,

Po finski je danes še švedska socialdemokratska vlada naznanila, da si želi vstopiti v zvezo NATO. Vse kaže, da gre za potezo, ki bi lahko prelomno zaznamovala ustroj prihodnje varnostne in geopolitične ureditve. Namreč, gre za zgodovinski miselni preskok tradicionalno nevtralnih držav, ki sta doslej prisegali na nevmešavanje v konflikte, veljali pa sta tudi za tamponsko cono med sprtima blokoma med hladno vojno.

O odločitvi svoje države je finski predsednik Sauli Niinisto v telefonskem pogovoru pred kratkim obvestil tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki mu je odgovoril s svarilom, da bi pridružitev Finske Natu pomenila “ogrožanje varnosti” za to državo. Če poenostavimo, Finci se soočajo z dilemo: če gremo v NATO, nam Putin grozi, če pa ostanemo nevtralni, nas lahko doleti usoda Ukrajine. Vstop v Nato je, vsaj na papirju, edina logična rešitev.

Nevtralnost je, žal, preživet koncept, ki ne ponuja več nikakršnih zagotovil varnosti. To, da neka država ni članica nekega zavezništva, ki je sprto z drugim zavezništvom, ne pomeni, da jo bo agresivni močnejši sosed pustil pri miru. Ravno nasprotno, dogajanje v Ukrajini nam kaže, da so nevtralne države bolj ogrožene, saj nimajo zaledja, obenem pa se agresorji na njihovo nevtralnost in suverenost ne ozirajo prav dosti.

Če smo iskreni, popolna nevtralnost niti ne obstaja. Med hladno vojno sta bili del tamponske cone tudi Avstrija in Jugoslavija, a če bi prišlo do eskalacije konflikta, se je popolnoma vedelo, kdo bi stopil na čigavo stran. Avstrijski vojaki so nosili orle, jugoslovanski pa rdeče zvezde. Tako tudi Finska in Švedska sicer formalno nista članici Nata, a z zavezništvom izvajata skupne vojaške vaje in sta članice Partnerstva za mir. Tudi formalni pristop k Natu bi tako bolj ali manj le potrdil že obstoječe stanje.

A s tem bi se vzpostavila tudi pravna podlaga za povečanje prisotnosti zavezniških sil iz drugih držav in inštalacijo obsežnejših oborožitvenih sistemov ob ruski meji, in to je tisto, česar se Rusija najbolj boji.

Nevtralnost je, žal, preživet koncept, ki ne ponuja več nikakršnih zagotovil varnosti.

Odločitev Finske in Švedske tako kaže tudi, da se državi želita civilizacijsko umestiti v kontekst Zahoda in spomnimo, Finska je nekoč že bila del ruskega imperija, po osamosvojitvi leta 1917 pa so jim boljševiki izvozili revolucijo, ki je prerasla v kruto državljansko vojno. Zmagala je konservativna stran.

Rusi pljuvajo v lastno skledo

Zanimivo je, da je glavno gonilo širitve Nata ravno Rusija kot njegova največja sovražnica. Ob grožnjah (tudi vojaških), pritiskih in izsiljevanju Rusije se zdi pridružitev zavezništvu edini izhod; da predstavlja resno grožnjo, je Rusija v zadnjih dneh zelo jasno sporočila s kršenjem zračnega prostora obeh držav. Čeprav so Rusi postali predrzni v smislu “nihče nam nič ne more”, pa so ravno sami sebi največja nevarnost, saj njihov pristop v odnosih z Zahodom doživlja vedno nove debakle. Na kratko: če Rusi ne bi bili tako agresivni, si njihova soseščina ne bi tako vroče želela zaščite Nata. Kot je povedal predstavnik estonske vojske, ni vprašanje, kako bosta državi šli v NATO, temveč, zakaj.

Finska in Švedska bi kot članici zavezništva pridobili določena varnostna zagotovila, a koristi bi bile obojestranske: zavezništvo se ne bi razširilo le ozemeljsko, s čimer bi zaprlo strateško vrzel na Baltiku, temveč bi se okrepilo tudi vojaško. Obe državi imata namreč veliko mobilizacijsko kapaciteto, saj imata naborniški sistem popolnjevanja, pa tudi dokaj močno lastno vojaško industrijo.

Razumljivo pa je, da se Rusija skozi očala filozofije trenutnega vodstva počuti ogroženo: Švedska je sicer bolj ali manj obkrožena z Natovimi državami in neposrednega stika z ruskim ozemljem nima, Finska pa si z njo deli približno 1.340 km kopenske meje. Kot kaže, bodo Rusi dobili precej dolgo mejo z Natom. Doslej so od Natovih članic na Rusijo mejile le Poljska, Latvija, Estonija in Norveška, katerih skupna dolžina meje je bila za več kot polovico krajša od finske.

Turki imajo svoje zadržke, ki pa niso nepremostljivi …

Kljub načelni obojestranski pripravljenosti na sprejem novih članic (velika podpornica njunega vstopa je tudi Slovenija) pa ni rečeno, da bosta državi v zavezništvo sploh sprejeti. Širitvi namreč nasprotuje Turčija, saj naj bi po besedah turškega predsednika Erdogana državi pristopnici dajali podporo “terorističnim dejavnostim”. Tako na Švedskem kot na Finskem je namreč zelo dejavna kurdska skupnost, ki naj bi sodelovala s prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK), ki, vsaj načeloma, deluje proti oblasti v Ankari.

Znano je, da je Erdogan v preteklosti že sedel na dveh ali večih stolih po načelu “kdo da več”; tako je Turčija kot članica Nata sodelovala z ISIS-om, s Putinom, z Iranom in še s kom. A Erdogan ima svojo ceno, in ob primerni ponudbi bi verjetno tudi Turčija podprla širitev, kar se že nakazuje …

Če sklenemo, ruski bojni ples v soseščini vsekakor ni požel simpatij, temveč je vzbudil strah, s tem pa povzročil organsko rast Nata in krepitev vojaške prisotnosti Zahoda. Rusija bi se, če bi hotela zmanjšati svojo domnevno ogroženost s strani manjših in šibkejših držav, morala obnašati bolj pragmatično, in svoje interese izražati skozi diplomacijo, gospodarstvo itd. Z grožnjami in nasiljem pa si sama tlakuje pot k svojemu zatonu, saj je Moskva tako rekoč vse odnose z Zahodom zreducirala na jezik gole fizične sile. A vzroki za takšno logiko ruskih oblasti je že druga tema.

22 komentarjev

  1. Na Švedskem nekateri tudi protestirajo proti vstopu v Nato, češ da Nato ne zagotavlja miru, temveč provzroča vojne, kar je žal res. Nato je bil vpleten v nesmiselno in zelo kruto vojno v Iraku, ki je povzročila okrog milijon žrtev, od tega stotisoče otrok, milijone razseljenih, država pa je razrušena in si še desetletja ne bo opomogla. Podobno velja za Afganistan,Sirijo in Libijo.
    https://www.youtube.com/watch?v=UYiwS8G8FFE

    Poleg napadalnih vojn se je Nato po razpadu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta neprestano širil proti mejam Rusije in jo obkoljeval z ameriškimi vojaškimi bazami. Zahod je tudi zavrnil ponudbo za včlanitev Rusije tako v Nato kot v EU. Vse to je povzročilo veliko nezaupanje na ruski strani. Nezaupanje v prave namere Nata se je še okrepilo z obljubo Nata leta 2008, da bosta Ukrajina in Gruzija povabljeni v članstvo na predlog Amerike – kljub nasprotovanju Francije in Nemčije. Rusija je takrat povedala, da je to rdeča črta, ki je ne bo tolerirala.

    Ukrajinska tragedija se je začela leta 2014 s strani Amerike podprtim pučem, ki je odstavil demokratično izvoljenega predsednika, namesto njega pa je Amerika postavila svojo marioneto. Puč je dal krila ukrajinskim nacionalistom ozirma neonacijem, ki so začeli izvajati represalije nad rusko govorečim prebivalstvom, kar je sprožilo državljansko vojno, ki traja dejansko do danes. Rusija se je vmešala v državljansko vojno v Ukrajini po tem, ko je 8 let Kijev s topovi obstreljeval Donbas, pretežno civilne cilje.

    Elementarno poštenje, ki ga na Zahodu očitno ni, zahteva, da se upošteva dejstva in ne le sledi ameriški propagandi. Amerika ima svoje cilje in svoje interese, ki jih brezobzirno uresničuje na hrbtu ukrajinskega naroda, Rusije in Evrope. Vsi namreč plačujemo visoko ceno ameriških hegemonostičnih stremljenj v Evropi (in drugod). Amerika je v svojem interesu ves čas od konca hladne vojne naprej ščuvala Evropo zoper Rusijo, zdaj pa je končno dosegla to, kar je ves čas želela: vojno z Rusijo.

    Amerika je brezobzirna imperialna sila, katere zunanjo politiko vodi njena orožarska, energetska in finančna industrija, ki imajo od vojn največje dobičke. Ta industrija se zdaj pripravlja že na novo vojno žarišče: Tajvan. Že vojna v Evropi je povzročila novo oboroževalno tekmo in znatno povečala dobičke zlasti amaeriške orožarske industrije, nov konflikt na Daljnem vzhodu pa bi oboroževalno tekmo še povečal.

    Svet je po zaslugi Amerike zajadral v zelo turbilentne vode, ki pretijo tudi brez širitve vojne v Ukrajini s svetovno gospodarsko krizo, Evropa pa tvega, da bo ostala brez zadostnih virov energije, kar bo znatno vplivalo na življenjski standard ljudi in evropsko gospodarstvo.

    Skoraj nerazumljivo je, da Evropa brez zadržkov sledi samomorilski politiki, ki je v interesu samo Amerike oziroma njene globoke države. V interesu Evrope bi bil mir in ekonomsko sodelovanje z Rusijo, ki bi prineslo tudi zaupanje. Širjenje Nata in ameriške baze vsepovsod v bližini ruskih meja pa so to zaupanje pokopale.

    Evropski politični razred je očitno neavtonomen, saj ni niti pripravljen niti sposoben oblikovati in uresničevati lastno politiko, ki bi bila v interesu Evrope, ne Amerike. Tudi to je simptom dekadence EU, ki kaže vedno manj volje do preživetja v nemirnem svetu, ki jo obdaja.

      • Alojz, ne podtikaj svoje zlobe meni. Nobenega sovraštva do Amerike in Američanov ne širim. Ves čas poudarjam, da je ameriška politika v rokah njihove globoke države, to je predvsem orožarskega, energetskega in bančnega lobija. Ne nazadnje večino informacij pridobim iz ameriških virov. Američani so ravno tako žrtve militaristične politike njihove vladajoče elite kot smo vsi drugi. Kdor širi sovraštvo si ti, četudi le do moje malenkosti.

    • Rusija s svojo agresivnostjo dokazuje, da je nevtralnost preživet koncept
      ***
      Ne bi že kdaj kaj rekli o najbolj agresivni državi na svetu – Ameriki – in najbolj agresivni “obrambni” zvezi na svetu – Natu?

      Sicer je bolje molčati, kajti prikrivanje očitnih dejstev je zelo podobno laži, zagotovo pa je zavajanje.

      • Ko kritiziramo slovenske medije, ki so ustvarili zmagovalca zadnjih volitev brez programa, brez članstva stranke, brez terenske mreže …, bi se morali zavedati, da smo Slovenci postali žrtve tega ciljno usmerjenega medijskega propagiranja.

        Enako velja za vojno v Ukrajini, kjer smo Slovenci in Evropejci žrtve ciljno usmerjenega enostranskega propagiranja, zaradi katerega ne zanmo več ločiti zrnja od plev. Ne vidimo, da je Ukrajina žrtev ameriških hegemonističnih stremljenj, v vedno večji meri pa je žrtev ameriške hegemonistične politike tudi Evropa. Razkol z Rusijo za Evropo namreč ne pomeni le konec miroljubnega sožitja z Rusijo, temveč pomeni tudi konec poceni ruskih energentov in drugih surovin, s tem pa tudi pešanje evropskega gospodarstva in blagostanja ljudi.

        Ameriška politika je uspela v zvezi z Ukrajino ubiti dve muhi na ena mah: oslabila je Rusijo in Evropo, sama pa iz vojne vleče dobiček, zlasti njen orožarski, energetski in finančno-bančni sektor. Slednji financira sedanjo oboroževalno tekmo, po vojni pa bo financiral obnovo Ukrajine.

        Toda ameriško zmagoslavje vsebuje tudi grenko pilulo. Ameriški Drang nach Osten (osvajanje vzhoda) se je začel v obdobju propada Sovjetske zveze, Varšavskega pakta in blokovske delitve sveta, to je v obdobju unilateralizma, ko je bila Amerika edina svetovna supersila. Rusija je bila tedaj povsem na tleh, Kitajska je šele začela svoj neverjeten vzpon, Indija pa je bila še veliko revnejša kot zdaj in je v vseh pogledih capljala za Zahodom.

        Toda svet se je v zadnjih tridesetih letih močno spremenil in postal multipolaren. Ameriške sanje o njeni svetovni nadvladi so se prav v zvezi z vojno v Ukrajini začele rušiti kot hišica iz kart. Večji del sveta, ki ima skoraj 7 milijard ljudi, se sankcijam Zahoda zoper Rusijo ni pridružil. Kitajska in Indija sta zavzeli povsem avtonomno držo v odnosu do Zahoda, kot krivca za vojno pa vidita širjenje Nata proti ruskim mejam. Podobno razmišlja tudi večina drugih držav sveta.

        Geopolitični analitiki so si bolj ali manj edini, da je samo še vprašanje časa, kdaj bodo ZDA izgubile svoj doslej nesporni globalni primat. Nastaja multipolaren svet in tega procesa ne more nihče več ustaviti. Zato so sankcije, ki jih je Zahod uvedel zoper Rusijo, veliko manj učinkovite kot bi bile še ne tako daleč nazaj nazaj, saj Rusija uspešno nadomešča trgovsko menjavo z Zahodom z drugimi državami.

      • “Ko kritiziramo slovenske medije,… bi se morali zavedati, da smo Slovenci postali žrtve tega ciljno usmerjenega medijskega propagiranja.”
        **********

        rasPutin, govôrite zase, ne za vse Slovence…. mene kar lepo pustite izven svojih, putinistično vojno upravičujočih in Putin-apologetskih molilnih mlinčkov.

      • Ha, ha Mad-ison, če za koga velja, da je žrtev zahodne medijske propagande glede Ukrajine, velja to zate. Boš že še spregledal. Še nisi dovolj žrtev. Ko ne boš imel za položnice in ti bodo rubili premoženje, se ti bodo klikerji začeli premikati, razen če nisi popoln …

    • Traparije, NATO je garant minimalnih civilizacijskih pogojev, Rusoia sploh ne…Rusija ni izkoristila niti polovico diplomatskih in ekonomskih možnosti za uveljavljanje svojih političnih intetesov…morala je napasti, ker po koncu Romanovih ne predstavlja več racionalne države, ampak barbarsko naključje. V Ukrajini so začasa Purina zamenjali kar nekaj predsednikov ker so normalna država, kjer so politiki potošna roba, ne pa ideoški jumfri, kot je Putin in njemu podobni.

  2. Ne bom ponavljal vsega, kar je zgoraj že povedal Rasputin. Vse to je seveda res. Fakti, dejstva so pač taka, če nam je všeč ali ne.
    Dodal bi samo še to, da je vedenje Evrope , ki se je pustila od ZDA speljat na led , samomorilsko. In v skrajni konsekvenci pomeni 3. svetovno vojno. Žal mi je to reči, a oboroževanje in paranoja ne vodita k miru in sodelovanju ampak v vojno.

    • Fakt je, da se fakte da tudi izmisliti, kar vi in Rasputin tako vneto pocnete. Zanimiv bi bil fakt zakaj to pocnete.

      Ogrozenost Rusije je popolnoma prazna retorika. Ce bi bilo kaj na stvari, bi jo NATO v preteklih 70 letih napadel, kadar Rusi niso imeli vojaskih kapacitet. Pa je niso in tudi nikoli nihce ni imel razloga, da bi napadal Rusijo. Teritorij? Kdo pa rabi danes teritorij? Trg? Premajhen, glede na potrebno vlozeno energijo. Obratno je pa res, da NATO mora obstajati, ker Rusija stalno ogroza vse okoli sebe. Ce ne bi bilo Rusije, tudi NATA ne bi rabili. In rabimo ga kot se nikoli.
      Zdaj pa bodite vsaj tiho. Ker se samo smesite.

      • Obstaja en sam razlog, da Nato ni napadel Rusije in to je dejstvo, da ima Rusija največji arsenal atomskih bomb na svetu. Amerika uporablja že od padca Sovjetske zveze v odnosu do Rusije isto taktiko, kot jo je uporabljala v odnosu do Sovjetske zveze, to je izčrpavanje z oboroževalno tekmo. Zato je potrebno širjenje in obkoljevanja Rusije z Nato državami in z ameriškimi bazami. Ameriški vojaški strategi dobro vedo, da je Rusija ekonomski pritlikavec v primerjavi z Ameriko in Zahodom. Zato so tudi sprovocirali vojno v Ukrajini, ki bo seveda še dodatno slabila rusko ekonomsko in vojaško moč.

        Amerika oziroma Zahod seveda ne razmišlja o fizični pripojitvi ruskega ozemlja, čeprav niti to ni povsem izključeno s strani določenih držav. Cilj Zahoda je predvsem sprememba režima v Rusiji. Gre za to, da se tudi v Rusiji vzpostavi marionetni režim, ki bo lojalen zahodni globalistični eliti, ki vlada tako ZDA kot EU.

    • Peter Klepec, očitno nisi sposoben razumeti svetovnega političnega dogajanja, zato bi bilo bolje, če bi se držal lastnega nasveta in se ne bi smešil s pagajskim ponavljanjem uradne propagande, ki se izvaja v interesu zahodne vladajoče elite, in nikakor ni v interesu ljudi ne v Evropi in ne v Ameriki.

      Amerika se je po razpadu Sovjetske zveze bala, da bi na pogorišču hladne vojne vzniknila nova Evropa, v kateri bi se Evropa in Rusija ekonomsko in politično povezali. Putin je ponudil Zahodu tako včlanitev v Nato kot v EU, a je bilo oboje zavrnjeno – ker ni bilo v interesu Amerike, Velike Britanije in še koga. Cilj zahodne globalistične elite ni avtonomna Evropa, temveč Evropa, ki je v polkolonialnem odnosu do Amerike oziroma njene globoke države. Ta status pa hočejo vsiliti tudi Rusiji.

    • Ukrajina je mednarodno priznana država in članica OZN, kaj vam ni jasno kaj je treba še dodati, morda fotografije porušene Ukrajine in zdolgočasene Moskve, kako vas ni sram? Mar ni Ukrajina bolj verjela Rusom kot ZDA, ko so jo opozarjali, da bo napadena?

  3. Kot poročajo ameriški mediji , je cilj ukrajinske proksi vojne za ZDA oslabitev Rusije. Ta oslabitev pa lahko pomeni samo eno. Po preiskušenih praksah, ki jih imajo z Južno Ameriko in drugod po svetu, priti do poceni surovin v Sibiriji , pridobiti suženjsko delovno silo in izcuzati deželo. Sami humani cilji. Ni kaj! Neverjetno , kako ima Evropa trenutno neumno politično kasto.

  4. Zmagovalec te vojne v EU je ZDA. In vojna bo trajala in trajala z obljubo 34 milijard pomoči Ukrajini. Evropa je vojaški poligon Bidena in očitno mu dobro gre.
    Kje je Trump, kje? Do tega ne bi nikoli prišlo, če bi bile volitve poštene.

    So bile mogoče pri nas volitve poštene?

Komentiraj