Rusija: "Poslušali nas boste, če ne ..."

POSLUŠAJ ČLANEK
Odnosi med Rusijo in Zahodom se vse bolj zaostrujejo, politiki in uradniki pa iz dneva v dan vse večkrat omenjajo možnost vojaškega spopada. Retorika Kremlja je tako postala ostrejša in jasnejša, Rusi pa so konec prejšnjega leta tudi obelodanili svoje varnostne zahteve in morebitne postopke, ki bodo sledili, če le-te ne bodo izpolnjene.

Kot pri mnogih ostalih konfliktih, tudi v tem primeru Zahod, pa najsi gre za EU ali NATO, ni enoten, razkola pa ne opazimo le med posameznimi državami, pač pa smo priča nesoglasjem celo znotraj nove nemške vlade. Je situacijo možno rešiti s pogajanji ali bomo ponovno priča prelivanju krvi na stari celini?

Ni skrivnost, da je Rusija kot vojaška velesila po razpadu Sovjetske zveze in s širjenjem zveze NATO na vzhod izgubila strateško globino; mnoge članice nekdanjega Varšavskega pakta, pa tudi same SZ, so se pridružile zavezništvu. Ker se Rusija in Zahod po koncu predsednikovanja Donalda Trumpa ponovno gledata ne le kot nasprotnika, pač pa celo kot sovražnika, je želja po obvladovanju ozemelj, ki so predstavljale omenjeno strateško globino, obe strani zopet pripeljala na rob vojne.

Čeprav je težišče tega konflikta v vojaškem smislu ves čas koncentrirano na ozemlju Ukrajine, del problema predstavljajo tudi baltske države, kjer se odvija stalno obmejno rožljanje z orožjem na obeh straneh (tam so nameščeni tudi pripadniki SV), in pa Belorusija, ki je s konceptom mehkega hibridnega bojevanja z dovažanjem migrantov v EU (analitiki se strinjajo, da s tihim privoljenjem ali celo v organizaciji Moskve) skušala destabilizirati mejno območje. Omenimo, da beloruske oborožene sile ne delujejo več samostojno; letalstvo, na primer, je v celoti vključeno v sestavo ruskih zračnih sil.

Rusija: prišel je "trenutek resnice"


Če bo do spopadov prišlo, se bo po trenutnih napovedih to zgodilo v Ukrajini. A trenutno je konflikt v rokah politikov in pogajalcev: Rusija je v drugi polovici decembra na zvezo NATO naslovila zahtevo za varnostna zagotovila, po katerih naj bi se zavezništvo pravno obvezalo, da v svoje vrste ne bo sprejelo nobene nove članice na spornem območju, hkrati pa prenehalo z vojaškimi aktivnostmi v teh krajih. Rusi še navajajo, da so takšni postopki nujni za njeno varnost; s strani zavezništva naj predlogi ne bi bili deležni negativnih odzivov.

"Dati nam morate zagotovila, in to takoj - zdaj," je Zahodu sporočil Vladimir Putin. "Prišel je trenutek resnice," je povedal ruski diplomat Konstantin Gavrilov, ter pojasnil, da NATO razume, da bodo potrebni resni pogovori, katerim alternativo predstavlja le vojaški odziv Rusije. Publicist Dmitri Kiseljov je k temu pristavil: "Američanom smo dali ponudbo, ki je ne morejo zavrniti."

Kot ugotavlja ameriški analitik Paul Craig Roberts (Institute for Political Economy), Rusija s tem zavzema držo "poslušali boste naše pozive, če ne ..." Povedano preprosteje: ali NATO sprejme ruske pogoje, ali pa bo vojna.

V bližini rusko - ukrajinske meje (od 10 do približno 250 km stran) naj bi bilo po zadnjih predvidevanjih skupno nameščenih okoli 100.000 ruskih vojakov, opremljenih z raznovrstnimi oborožitvenimi sistemi: tanki, oklepniki, samovozna artilerija, večcevni raketni sistemi (katjuše) in celo raketami Iskander.

https://twitter.com/Mike_Eckel/status/1474084998609317892

https://twitter.com/Mike_Eckel/status/1474081189434736641?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1474084998609317892%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es2_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.euractiv.com%2Fsection%2Fglobal-europe%2Fnews%2Fsatellite-images-show-russia-building-up-forces-near-ukraine%2F

Poleg tega se ruska vojaška prisotnost občutno krepi tudi na Krimskem polotoku: posnetki s tamkajšnjega Bahčisaraja kažejo veliko količino prej imenovanih sistemov skupaj s sistemi zračne obrambe. Roberts ob tem svari, da je Rusija že pred leti predstavila nove oborožitvene sisteme, namenjene hibridnemu bojevanju, katerim naj sile zavezništva, razporejene na tem območju, ne bi bile kos.

Ukrajinski veleposlanik pri EU Vsevolod Čencov je ob tem pred kratkim izrazil prepričanje, da Rusija potrebuje vojaško zmago (v smislu zasedbe Krima), da bi ohranila svoj ugled in položaj med svetovnimi velesilami. Omenimo, da obsežne vaje izvajajo tudi ukrajinske oborožene sile.

https://twitter.com/Mike_Eckel/status/1474078020776480781?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1474078020776480781%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.euractiv.com%2Fsection%2Fglobal-europe%2Fnews%2Fsatellite-images-show-russia-building-up-forces-near-ukraine%2F

Vojna ni neizbežna


Rusija je po poročanju tujih agencij (Reuters) pred dnevi že začela z oboroženimi aktivnostmi na območju dveh samooklicanih separatističnih republik na vzhodu Ukrajine (Doneck in Lugansk). Tja naj bi bilo razporejeno večje število plačancev, odvijala naj bi se tudi minometna obstreljevanja, po poročanju medijev brez žrtev.

Rusija je zanikala vsakršno povezavo z njimi in jih označila za prostovoljce, plačanci sami pa, kot poročajo mediji, trdijo, da so njihovi nameni obrambni. Kremelj prav tako zavrača obtožbe, da želi delovati proti določilom, sprejetim na pogajanjih v Minsku leta 2015.

Kljub izjemno kočljivi situaciji pa obstaja precejšnje upanje za diplomatsko rešitev konflikta. Govorec Sveta za nacionalno varnost je tako sporočil, da se ZDA veselijo pogajanj z Rusi, ti pa so izrazili takojšnjo pripravljenost na pogovore. Ta naj bi se začela 10. januarja, najverjetneje v Ženevi.

Pogajanja brez Zelenskega?


Očitno pa je, da se zaenkrat stališča obeh strani niso zbližala. Predsednik Putin je tako pred dnevi odigral hokejsko tekmo z beloruskim kolegom Lukašenkom, Ukrajinske diplomatske poti pa vodijo na Zahod. Čeprav je Ukrajina trenutno največja žrtev trenj interesov velesil, pa Putin, ironično, zahteva izločitev predsednika Volodimirja Zelenskega iz pogajanj, saj naj bi ta "podlegel skrajnim nacionalistom". Spomnimo, Zelenski je bil sicer izvoljen kot kompromisni kandidat s podporo tako prozahodnih kot proruskih volilcev.

Na drugi strani pa je Zelenskemu ameriški predsednik Joe Biden v včerajšnjem telefonskem pogovoru zagotovil prihodnost po načelu "nič o vas brez vas"; ZDA torej zahtevajo prisotnost Ukrajincev na pogajanjih. Obenem je obljubil, da se bo njegova država s svojimi zaveznicami v primeru ruske invazije "odločno odzvala".

Ta teden bo Kijev v znak podpore obiskal tudi visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Joseph Borrell, ki meni, da EU ne sme biti le nemi gledalec dogajanja, temveč mora aktivno sodelovati. Glede omenjenih ruskih predlogov o prihodnji varnostni arhitekturi Evrope pa je povedal, da bo odgovor EU najverjetneje "ne".

Za razliko od Borrella pa je nekdanji predsednik Evropske komisije Jean - Claude Juncker izrazil prepričanje, da se je z Rusi kot z neposrednimi sosedi potrebno pogajati. Veliko težo omenjeni problematiki pa daje tudi novi nemški kancler Olaf Scholz, ki pogajanj ne želi prepustiti svoji zunanji ministrici, sicer sopredsednici Zelenih, Annaleni Baerbock; za razliko od Borrella so nemški toni spravljivejši, saj po mnenju analitikov Scholz noče ogroziti prihodnosti Severnega toka in s tem energetske varnosti Nemčije.

Kljub mnogim odprtim vprašanjem in neenotnemu pristopu k reševanju problematike še vedno najbolj realna opcija ostaja diplomatska rešitev.

 

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike