Rusija: "Poslušali nas boste, če ne ..."
POSLUŠAJ ČLANEK
Odnosi med Rusijo in Zahodom se vse bolj zaostrujejo, politiki in uradniki pa iz dneva v dan vse večkrat omenjajo možnost vojaškega spopada. Retorika Kremlja je tako postala ostrejša in jasnejša, Rusi pa so konec prejšnjega leta tudi obelodanili svoje varnostne zahteve in morebitne postopke, ki bodo sledili, če le-te ne bodo izpolnjene.
Kot pri mnogih ostalih konfliktih, tudi v tem primeru Zahod, pa najsi gre za EU ali NATO, ni enoten, razkola pa ne opazimo le med posameznimi državami, pač pa smo priča nesoglasjem celo znotraj nove nemške vlade. Je situacijo možno rešiti s pogajanji ali bomo ponovno priča prelivanju krvi na stari celini?
Ni skrivnost, da je Rusija kot vojaška velesila po razpadu Sovjetske zveze in s širjenjem zveze NATO na vzhod izgubila strateško globino; mnoge članice nekdanjega Varšavskega pakta, pa tudi same SZ, so se pridružile zavezništvu. Ker se Rusija in Zahod po koncu predsednikovanja Donalda Trumpa ponovno gledata ne le kot nasprotnika, pač pa celo kot sovražnika, je želja po obvladovanju ozemelj, ki so predstavljale omenjeno strateško globino, obe strani zopet pripeljala na rob vojne.
Čeprav je težišče tega konflikta v vojaškem smislu ves čas koncentrirano na ozemlju Ukrajine, del problema predstavljajo tudi baltske države, kjer se odvija stalno obmejno rožljanje z orožjem na obeh straneh (tam so nameščeni tudi pripadniki SV), in pa Belorusija, ki je s konceptom mehkega hibridnega bojevanja z dovažanjem migrantov v EU (analitiki se strinjajo, da s tihim privoljenjem ali celo v organizaciji Moskve) skušala destabilizirati mejno območje. Omenimo, da beloruske oborožene sile ne delujejo več samostojno; letalstvo, na primer, je v celoti vključeno v sestavo ruskih zračnih sil.
Če bo do spopadov prišlo, se bo po trenutnih napovedih to zgodilo v Ukrajini. A trenutno je konflikt v rokah politikov in pogajalcev: Rusija je v drugi polovici decembra na zvezo NATO naslovila zahtevo za varnostna zagotovila, po katerih naj bi se zavezništvo pravno obvezalo, da v svoje vrste ne bo sprejelo nobene nove članice na spornem območju, hkrati pa prenehalo z vojaškimi aktivnostmi v teh krajih. Rusi še navajajo, da so takšni postopki nujni za njeno varnost; s strani zavezništva naj predlogi ne bi bili deležni negativnih odzivov.
"Dati nam morate zagotovila, in to takoj - zdaj," je Zahodu sporočil Vladimir Putin. "Prišel je trenutek resnice," je povedal ruski diplomat Konstantin Gavrilov, ter pojasnil, da NATO razume, da bodo potrebni resni pogovori, katerim alternativo predstavlja le vojaški odziv Rusije. Publicist Dmitri Kiseljov je k temu pristavil: "Američanom smo dali ponudbo, ki je ne morejo zavrniti."
Kot ugotavlja ameriški analitik Paul Craig Roberts (Institute for Political Economy), Rusija s tem zavzema držo "poslušali boste naše pozive, če ne ..." Povedano preprosteje: ali NATO sprejme ruske pogoje, ali pa bo vojna.
V bližini rusko - ukrajinske meje (od 10 do približno 250 km stran) naj bi bilo po zadnjih predvidevanjih skupno nameščenih okoli 100.000 ruskih vojakov, opremljenih z raznovrstnimi oborožitvenimi sistemi: tanki, oklepniki, samovozna artilerija, večcevni raketni sistemi (katjuše) in celo raketami Iskander.
https://twitter.com/Mike_Eckel/status/1474084998609317892
https://twitter.com/Mike_Eckel/status/1474081189434736641?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1474084998609317892%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es2_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.euractiv.com%2Fsection%2Fglobal-europe%2Fnews%2Fsatellite-images-show-russia-building-up-forces-near-ukraine%2F
Poleg tega se ruska vojaška prisotnost občutno krepi tudi na Krimskem polotoku: posnetki s tamkajšnjega Bahčisaraja kažejo veliko količino prej imenovanih sistemov skupaj s sistemi zračne obrambe. Roberts ob tem svari, da je Rusija že pred leti predstavila nove oborožitvene sisteme, namenjene hibridnemu bojevanju, katerim naj sile zavezništva, razporejene na tem območju, ne bi bile kos.
Ukrajinski veleposlanik pri EU Vsevolod Čencov je ob tem pred kratkim izrazil prepričanje, da Rusija potrebuje vojaško zmago (v smislu zasedbe Krima), da bi ohranila svoj ugled in položaj med svetovnimi velesilami. Omenimo, da obsežne vaje izvajajo tudi ukrajinske oborožene sile.
https://twitter.com/Mike_Eckel/status/1474078020776480781?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1474078020776480781%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.euractiv.com%2Fsection%2Fglobal-europe%2Fnews%2Fsatellite-images-show-russia-building-up-forces-near-ukraine%2F
Rusija je po poročanju tujih agencij (Reuters) pred dnevi že začela z oboroženimi aktivnostmi na območju dveh samooklicanih separatističnih republik na vzhodu Ukrajine (Doneck in Lugansk). Tja naj bi bilo razporejeno večje število plačancev, odvijala naj bi se tudi minometna obstreljevanja, po poročanju medijev brez žrtev.
Rusija je zanikala vsakršno povezavo z njimi in jih označila za prostovoljce, plačanci sami pa, kot poročajo mediji, trdijo, da so njihovi nameni obrambni. Kremelj prav tako zavrača obtožbe, da želi delovati proti določilom, sprejetim na pogajanjih v Minsku leta 2015.
Kljub izjemno kočljivi situaciji pa obstaja precejšnje upanje za diplomatsko rešitev konflikta. Govorec Sveta za nacionalno varnost je tako sporočil, da se ZDA veselijo pogajanj z Rusi, ti pa so izrazili takojšnjo pripravljenost na pogovore. Ta naj bi se začela 10. januarja, najverjetneje v Ženevi.
Očitno pa je, da se zaenkrat stališča obeh strani niso zbližala. Predsednik Putin je tako pred dnevi odigral hokejsko tekmo z beloruskim kolegom Lukašenkom, Ukrajinske diplomatske poti pa vodijo na Zahod. Čeprav je Ukrajina trenutno največja žrtev trenj interesov velesil, pa Putin, ironično, zahteva izločitev predsednika Volodimirja Zelenskega iz pogajanj, saj naj bi ta "podlegel skrajnim nacionalistom". Spomnimo, Zelenski je bil sicer izvoljen kot kompromisni kandidat s podporo tako prozahodnih kot proruskih volilcev.
Na drugi strani pa je Zelenskemu ameriški predsednik Joe Biden v včerajšnjem telefonskem pogovoru zagotovil prihodnost po načelu "nič o vas brez vas"; ZDA torej zahtevajo prisotnost Ukrajincev na pogajanjih. Obenem je obljubil, da se bo njegova država s svojimi zaveznicami v primeru ruske invazije "odločno odzvala".
Ta teden bo Kijev v znak podpore obiskal tudi visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Joseph Borrell, ki meni, da EU ne sme biti le nemi gledalec dogajanja, temveč mora aktivno sodelovati. Glede omenjenih ruskih predlogov o prihodnji varnostni arhitekturi Evrope pa je povedal, da bo odgovor EU najverjetneje "ne".
Za razliko od Borrella pa je nekdanji predsednik Evropske komisije Jean - Claude Juncker izrazil prepričanje, da se je z Rusi kot z neposrednimi sosedi potrebno pogajati. Veliko težo omenjeni problematiki pa daje tudi novi nemški kancler Olaf Scholz, ki pogajanj ne želi prepustiti svoji zunanji ministrici, sicer sopredsednici Zelenih, Annaleni Baerbock; za razliko od Borrella so nemški toni spravljivejši, saj po mnenju analitikov Scholz noče ogroziti prihodnosti Severnega toka in s tem energetske varnosti Nemčije.
Kljub mnogim odprtim vprašanjem in neenotnemu pristopu k reševanju problematike še vedno najbolj realna opcija ostaja diplomatska rešitev.
Kot pri mnogih ostalih konfliktih, tudi v tem primeru Zahod, pa najsi gre za EU ali NATO, ni enoten, razkola pa ne opazimo le med posameznimi državami, pač pa smo priča nesoglasjem celo znotraj nove nemške vlade. Je situacijo možno rešiti s pogajanji ali bomo ponovno priča prelivanju krvi na stari celini?
Ni skrivnost, da je Rusija kot vojaška velesila po razpadu Sovjetske zveze in s širjenjem zveze NATO na vzhod izgubila strateško globino; mnoge članice nekdanjega Varšavskega pakta, pa tudi same SZ, so se pridružile zavezništvu. Ker se Rusija in Zahod po koncu predsednikovanja Donalda Trumpa ponovno gledata ne le kot nasprotnika, pač pa celo kot sovražnika, je želja po obvladovanju ozemelj, ki so predstavljale omenjeno strateško globino, obe strani zopet pripeljala na rob vojne.
Čeprav je težišče tega konflikta v vojaškem smislu ves čas koncentrirano na ozemlju Ukrajine, del problema predstavljajo tudi baltske države, kjer se odvija stalno obmejno rožljanje z orožjem na obeh straneh (tam so nameščeni tudi pripadniki SV), in pa Belorusija, ki je s konceptom mehkega hibridnega bojevanja z dovažanjem migrantov v EU (analitiki se strinjajo, da s tihim privoljenjem ali celo v organizaciji Moskve) skušala destabilizirati mejno območje. Omenimo, da beloruske oborožene sile ne delujejo več samostojno; letalstvo, na primer, je v celoti vključeno v sestavo ruskih zračnih sil.
Rusija: prišel je "trenutek resnice"
Če bo do spopadov prišlo, se bo po trenutnih napovedih to zgodilo v Ukrajini. A trenutno je konflikt v rokah politikov in pogajalcev: Rusija je v drugi polovici decembra na zvezo NATO naslovila zahtevo za varnostna zagotovila, po katerih naj bi se zavezništvo pravno obvezalo, da v svoje vrste ne bo sprejelo nobene nove članice na spornem območju, hkrati pa prenehalo z vojaškimi aktivnostmi v teh krajih. Rusi še navajajo, da so takšni postopki nujni za njeno varnost; s strani zavezništva naj predlogi ne bi bili deležni negativnih odzivov.
"Dati nam morate zagotovila, in to takoj - zdaj," je Zahodu sporočil Vladimir Putin. "Prišel je trenutek resnice," je povedal ruski diplomat Konstantin Gavrilov, ter pojasnil, da NATO razume, da bodo potrebni resni pogovori, katerim alternativo predstavlja le vojaški odziv Rusije. Publicist Dmitri Kiseljov je k temu pristavil: "Američanom smo dali ponudbo, ki je ne morejo zavrniti."
Kot ugotavlja ameriški analitik Paul Craig Roberts (Institute for Political Economy), Rusija s tem zavzema držo "poslušali boste naše pozive, če ne ..." Povedano preprosteje: ali NATO sprejme ruske pogoje, ali pa bo vojna.
V bližini rusko - ukrajinske meje (od 10 do približno 250 km stran) naj bi bilo po zadnjih predvidevanjih skupno nameščenih okoli 100.000 ruskih vojakov, opremljenih z raznovrstnimi oborožitvenimi sistemi: tanki, oklepniki, samovozna artilerija, večcevni raketni sistemi (katjuše) in celo raketami Iskander.
https://twitter.com/Mike_Eckel/status/1474084998609317892
https://twitter.com/Mike_Eckel/status/1474081189434736641?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1474084998609317892%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es2_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.euractiv.com%2Fsection%2Fglobal-europe%2Fnews%2Fsatellite-images-show-russia-building-up-forces-near-ukraine%2F
Poleg tega se ruska vojaška prisotnost občutno krepi tudi na Krimskem polotoku: posnetki s tamkajšnjega Bahčisaraja kažejo veliko količino prej imenovanih sistemov skupaj s sistemi zračne obrambe. Roberts ob tem svari, da je Rusija že pred leti predstavila nove oborožitvene sisteme, namenjene hibridnemu bojevanju, katerim naj sile zavezništva, razporejene na tem območju, ne bi bile kos.
Ukrajinski veleposlanik pri EU Vsevolod Čencov je ob tem pred kratkim izrazil prepričanje, da Rusija potrebuje vojaško zmago (v smislu zasedbe Krima), da bi ohranila svoj ugled in položaj med svetovnimi velesilami. Omenimo, da obsežne vaje izvajajo tudi ukrajinske oborožene sile.
https://twitter.com/Mike_Eckel/status/1474078020776480781?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1474078020776480781%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.euractiv.com%2Fsection%2Fglobal-europe%2Fnews%2Fsatellite-images-show-russia-building-up-forces-near-ukraine%2F
Vojna ni neizbežna
Rusija je po poročanju tujih agencij (Reuters) pred dnevi že začela z oboroženimi aktivnostmi na območju dveh samooklicanih separatističnih republik na vzhodu Ukrajine (Doneck in Lugansk). Tja naj bi bilo razporejeno večje število plačancev, odvijala naj bi se tudi minometna obstreljevanja, po poročanju medijev brez žrtev.
Rusija je zanikala vsakršno povezavo z njimi in jih označila za prostovoljce, plačanci sami pa, kot poročajo mediji, trdijo, da so njihovi nameni obrambni. Kremelj prav tako zavrača obtožbe, da želi delovati proti določilom, sprejetim na pogajanjih v Minsku leta 2015.
Kljub izjemno kočljivi situaciji pa obstaja precejšnje upanje za diplomatsko rešitev konflikta. Govorec Sveta za nacionalno varnost je tako sporočil, da se ZDA veselijo pogajanj z Rusi, ti pa so izrazili takojšnjo pripravljenost na pogovore. Ta naj bi se začela 10. januarja, najverjetneje v Ženevi.
Pogajanja brez Zelenskega?
Očitno pa je, da se zaenkrat stališča obeh strani niso zbližala. Predsednik Putin je tako pred dnevi odigral hokejsko tekmo z beloruskim kolegom Lukašenkom, Ukrajinske diplomatske poti pa vodijo na Zahod. Čeprav je Ukrajina trenutno največja žrtev trenj interesov velesil, pa Putin, ironično, zahteva izločitev predsednika Volodimirja Zelenskega iz pogajanj, saj naj bi ta "podlegel skrajnim nacionalistom". Spomnimo, Zelenski je bil sicer izvoljen kot kompromisni kandidat s podporo tako prozahodnih kot proruskih volilcev.
Na drugi strani pa je Zelenskemu ameriški predsednik Joe Biden v včerajšnjem telefonskem pogovoru zagotovil prihodnost po načelu "nič o vas brez vas"; ZDA torej zahtevajo prisotnost Ukrajincev na pogajanjih. Obenem je obljubil, da se bo njegova država s svojimi zaveznicami v primeru ruske invazije "odločno odzvala".
Ta teden bo Kijev v znak podpore obiskal tudi visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Joseph Borrell, ki meni, da EU ne sme biti le nemi gledalec dogajanja, temveč mora aktivno sodelovati. Glede omenjenih ruskih predlogov o prihodnji varnostni arhitekturi Evrope pa je povedal, da bo odgovor EU najverjetneje "ne".
Za razliko od Borrella pa je nekdanji predsednik Evropske komisije Jean - Claude Juncker izrazil prepričanje, da se je z Rusi kot z neposrednimi sosedi potrebno pogajati. Veliko težo omenjeni problematiki pa daje tudi novi nemški kancler Olaf Scholz, ki pogajanj ne želi prepustiti svoji zunanji ministrici, sicer sopredsednici Zelenih, Annaleni Baerbock; za razliko od Borrella so nemški toni spravljivejši, saj po mnenju analitikov Scholz noče ogroziti prihodnosti Severnega toka in s tem energetske varnosti Nemčije.
Kljub mnogim odprtim vprašanjem in neenotnemu pristopu k reševanju problematike še vedno najbolj realna opcija ostaja diplomatska rešitev.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
29 komentarjev
JdV
Edini, ki se je med hladno vojno uspešno uprl Rusiji, je bil Tito l. 1948, seveda z izdatno ameriško pomočjo. Tudi Ukrajincem bo uspelo.
Pelinko
Enak scenarij je imela Rusija v Gruziji, kjer je, sicer malo hitreje zaradi nespameti Tbilisija, pohopsala "svoj" del države. Enak scenarij so imeli tudi Srbi na Hrvaškem in v Bosni. Taktika, da si v fazah, počasi, prisvajaš ozemlje.
rasputin
Rusija grozi, ne zahod. Zahod se nikoli ni vojasko grozil Rusiji. Cemu le?
Ogrozanje Rusije s strani NATO je nesramna izmisljotina, primerljiva z ogrozanjem Nemcije s strani Poljske leta 1939.
===========
Rusija se brani pred širjenjem Nata na njene meje. To lahko vidi vsak bedak. Po razpadu Sovjetske zveze se je razpustil tudi Varšavski pakt, obrambna zveza vzhodnoevropskih držav. Nato, ki je nastal kot odgovor na Varšavski pakt, pa se ni razpustil. Nasprotno, vedno bolj se je širil pri vzhodu na meje Rusije. In to v času, ko je bila Rusija praktično na kolenih, saj je velik del njene industrije propadel. Njen BDP je bil na ravni kake Belgije. Edina njena moč so bile medcelinske rakete z jedrskimi konicami. Če jih ne bi imela, je vprašanje, če je Zahod ne bi napadel. Drang nach Osten je prastara politika zahodne Evrope, ki je tudi še danes živa.
Počasi si je Rusija opomogla in se postavila po robu Zahodu in Ameriki, ki je bila po koncu hladne edina svetovna supersila. Rusija je tako ustavila ZDA v Siriji in v Ukrajini.
Če ne verjameš, da je Nato agresivna zveza, nekakšna udarna pet globalistične klike, ki vodi Zahod, poglej samo simbol Nata: dva prekrižana kazalca kompasa, ki kažeta v vse smeri neba. Simbolika je več kot očitna. Kompas kaže samo smer sever-jug, Natov kompas pa kaže v vse smeri neba, kar jasno simbolizira njegove ekspanzivne težnje.
Amerika in velika Britanija sta vodili več vojn kot kdorkoli drug na svetu. Amerika je samo po 2. svetovni vojni vojevala več deset vojn. To je ekspanzinistična ideologija globalistične elite, ki hoče obvladati ves svet. Trdo jedro te elite je izvoljeno ljudstvo, ki verjame, da mu je Bog poveril nalogo, da zavlada vsemu svetu.
miro
Zanimiv je tudi današnji komentar bivšega člana Reagonove administracije "The Specter of World War III – Handiwork of Washington’s Busy-Bodies and Hegemonists" David Stockman, Posted on January 05, 2022 na https://original.antiwar.com/david_stockman/2022/01/04/the-specter-of-world-war-iii-handiwork-of-washingtons-busy-bodies-and-hegemonists/. Mogoče je tudi on padel na glavo?
rasputin
Ne, ni padel na glavo. Odličen članek, ki govori o pravih dejstvih. Rusija ni nikakršna grožnja Zahodu. BDP Zahoda je po članku 27x večji kot BDP Rusije. Samo indoktriniranci z zahodno propagando lahko verjamejo, da ima Rusija namen napadati Zahod. Kdor si želi koga podrediti, je Zahod. Ta želi spraviti Rusijo ekonomsko na kolena in v njej ustoličiti pokorno lutko, ki bo plesala po taktih globalistične klike kot plešejo praktično vsi evro-ameriški politiki, vključno s slovenskimi, levimi desnimi.
rasputin
Spomniti se je treba, da je mislil Trump Nato preprosto razpustiti, ker je spoznal, da je to globlaistična tvorba, ki ne prispeva prav nič k miru na svetu. Evropa je zagnala vik in krik, ker pač računa na ameriški obrambni dežnik. Toda cena tega dežnika je visoka. Plačuje ga z nepotrebnim sporom z Rusijo, ki se ne boji le Nata, temveč predvsem Amerike. Cena je na primer tudi drag ruski plin, brez katerega je Evropa, ki nima svojega plina, močno hendikepirana. Smešno je, da hodijo evropski politiki v Ukrajino reševat, kar je zavozil že Obama z nespametno avanturo v Ukrajini. Položaj je zdaj "nerešljiv", saj je komaj moč verjeti, da bo uporno rusko prebivalstvo na vzhodu Ukrajine položilo orožje in se predalo ukrajinskim oblastem. Na koncu bo moral Zahod požreti to svojo neokusno mineštro in priznati status quo: zlepa ali zgrda.
Peter Klepec
Mogoce hocete verjeti svoje teorije. Ampak po 1945 je edino Rusija z vojsko napadala svoje zahodne sosede. Vzhodna Nemcija 1952, Madzarska 1956, Ceska 1968, potem Gruzija in sedaj Ukrajina. Da ne govorim, da so v drugi svetovni vojni enostavno okupirali in si prisvojili vse baltske drzavice. Samo zato, ker so jih lahko. Navaden banditizem je to. Ali je NATO kadarkoli kaj vojaskega ukrenil proti Rusiji? Nikoli! In sedaj zahteva Rusija bianco dovoljenje da vojasko ukrepajo proti katerikoli vzhodni drzavi, ki ni v NATO zvezi. Celo Finska in Svedska menda ogrozata Rusijo.
rasputin
Peter Klepec, a sploh veš, kaj govoriš? Po padcu Sovjetske zveze so se vse naštete države osvobodile ruske nadvlade. A bomo zdaj napadali Rusijo, ker je nekoč bila okostje Sovjetske zveze? Potem bi morali napasti tudi Nemčijo, ki je bila nekoč nacistična. Bolno.
rasputin
Ali je NATO kadarkoli kaj vojaskega ukrenil proti Rusiji? Nikoli! === Ne, ni. Iz enega samega razloga: ker ima Rusija rakete z jedrskimi konicami in je tudi sicer dobro oborožena. Je pa Rusijo obkrožil z Nato državami in navlekel na ruske meje vojake in orožje. Le zakaj?? Je pa Nato napadel Afganistan, Irak, Sirijo, Libijo ...
rasputin
In sedaj zahteva Rusija bianco dovoljenje da vojasko ukrepajo proti katerikoli vzhodni drzavi, ki ni v NATO zvezi. **** To je laž izven zdrave pameti.
trebor
Če se tako zavzemajo za Ukranijo, kot se za nas in Hrvaško niso, potem je Ukrajina neformalno že globoko na zahodu, zamudili so Rusu, zato pa redno raskazujejo svoje "nepobedivo" orožje, ampak dejanska superiornost vedno molči, raskazovanje jpa e bilo od nekda orožje ohromljenih.
miro
Podrobnosti v članku "Declassified documents show how US lied to Russia about NATO in 1990s" na https://www.rt.com/russia/544396-declassified-documents-us-nato-lie/
Peter Klepec
RT? Ali sploh veste kdo in zakaj je ustanovil RT? To je tovarna lazi, ki je sposobna „dokazati“ karkoli, pa ce je se tako neumno in zlagano. Kje pa vi zivite?
Friderik
No, kdo in zakaj, pa povej. Me zanima. Sicer pa RT gledam. Audi et altera pars.
rasputin
Večje tovarne laži kot so zahodne obveščevalne hiše, si je težko zamisliti. Ameriški CNN je ustanovila CIA in ga je najprej nadzirala od zunaj, potem pa so začeli zaposlovati tam kar svoje agente. To je res pravi FNN: Fake News Net. Trump je v polnosti razkril vso gnilobo ameriške družbe in njene demokracije. To je v bistvu država tajnih služb, ki jo vodi CIA po navodilih finančnih baronov, ki obvladujejo Zahod.
rasputin
Bush je napravil štalo na Bližnjem vzhodu, Obama pa je dodal še Ukrajino s tem, ko je insceniral upor zoper legalno izvoljenega proruskega predsednika Janukoviča. Rusija je takrat pokazala zobe. Sledil je upor ruskega prebivalstva, ki prevladuje na vzhodu Ukrajine in pripojitev Krima k Rusiji.
Rusija je po vsemu sodeč odločena, da ne misliti več popuščati pri obkoljevanju Rusije z Nato državami. Zahodu je dejansko dala ultimat. Ali se Nato ukloni v Ukrajini, ali vojna.
Čas bi bil, da EU in ZDA spoznajo, da so te igre z Rusijo preveč nevarne in uničujoče, da bi se jih splačalo nadaljevati. Veliko bolje bi bilo, če bi z Rusijo raje trgovali, kot kopičili čete in orožje na njenih mejah. Kaj pravzaprav hoče Nato s tem pokazati? Saj je menda povsem jasno, da vojna ni opcija.
Peter Klepec
Ali vi stojite na glavi in mislite, da je svet obrnjen? Rusija grozi, ne zahod. Zahod se nikoli ni vojasko grozil Rusiji. Cemu le? Ogrozanje Rusije s strani NATO je nesramna izmisljotina, primerljiva z ogrozanjem Nemcije s strani Poljske leta 1939.
Peter Klepec
Sicer pa, po kaksni logiki naj bi se morali Ukrajinci podrediti in pokoriti Rusiji? In ce obstaja taka logika, potem bi se morali mogoce Slovenci pokoriti in podrediti Srbom. Pa mogoce se Kosovarji, Makedonci, Bosanci, pa se kdo. Kdo se hoce vrniti v trideseta leta?
rasputin
Po kakšni logiki sprašuješ, da bi se morali Ukrajinci podrediti Rusiji? Napisal sem, da se bo moral NATO ukloniti, ali tvegati vojno v Ukrajini. Nekaj si izmisliš, pripišeš to sogovorniku, in potem to napadeš. Tipična kverulantska logika. Drži se dejstev in ne fantaziraj o Srbih, Kosovarjih, Bosancih in kaj vem kaj še. Kaj bo v Ukrajini, pa bomo videli. Tam namreč živi tudi veliko Rusov, ki so se uprli Kijevu in Zahodu. Suverenost neke države je odvisna od tega, ali je sposobna držati svoj teritorij po svojo jurisdikcijo. Ukrajina je po uporu Rusov, ki so prevladujča etnija na vzhodu države, izgubila sevenost nad velikim delom ozemlja države. Napake se plačajo. Nasilno zrušenje Janukoviča pod taktirko Nobelovega nagrajenca za mir, Obame, ki si zasluži prej Haag kot Nobelovo nagrado, je vsekakor bila velika napaka.
rasputin
Kdo je zgoraj napisal: "Najkasneje sedaj je jasno kako velika je bila napaka leta 1945, da zahodne armade niso nadaljevale vojne se proti Rusiji." To psihopatsko stališče pa žal na Zahodu sploh ni osamljeno in je v veliki meri podlaga sedanje politike Zahoda do Rusije. Tudi ni res, da Zahod ni nikoli napadel Rusije. Nemci s skovali izraz Drang nach Osten za stoletna prizadevanje širiti se proti vzhodu. Napoleon je napadel Rusijo, v 1. in 2. svetovni vojni je bila Rusija napadena in ves čas hladne vojne je bila pod pretnjo vroče vojne z Zahodom. Resnici na ljubo je treba priznati, da sta bila za hladno vojno Zahod in Sovjetska zveza približno enako odgovorna, saj je SZ takrat svojo politiko gradila na ideologiji svetovne proletarske revolucije. Oba bloka sta po vsem svetu tekmovala za vpliv in prevlado. Toda po koncu hladne vojne in razpadu SZ je Zahod spet pokazal svoj pravi, agresivni obraz. Namesto, da bi z Rusijo vzpostavil miroljubno sožitje, je začel Rusijo obkoljevati s širjenjem Nato pakta na njene meje in kopičenjem čet in orožja. Kratkovidna politika, ki lahko privede tudi do vojne. Za Evropo pa je dodatno destruktivna, ker se Evropa odreka ruskim energentom in surovinam, ki jih Evropa praktično nima več, Rusija pa jih ima ogromno.
amelie
Eno vprašanje za Rasputina, ker je po vašem pisanju očitno, da dobro poznate politiko tega dela sveta in me zanima, ali je Ukrajina suverena država prebivalcev, ki ji pripadajo? Katero je večinsko prebivalstvo v Ukrajini in kaj si ti prebivalci sploh želijo, v kolikor so suvereni?
rasputin
Amelie, malce pogooglaj, če ti ni pretežko in boš našla odgovore na vsa svoja vprašanja. V teh komentarjih ne moreš pričakovati, da boš našla ne vem kaj. Suverenost nad nekim teritorijem se izraža prek obvladovanja tega teritorija s strani neke nacije. Suverenost je v skrajni posledici dosežena z vojaško silo - ali izgubljena. Države, v mejah, kakršne poznamo danes, so večinoma nastale v več stoletnih spopadih za svoje ozemlje. Problem Ukrajine je, da ni narodno homogena. Na vzhodu Ukrajine prevladujejo Rusi, ki so se po inscenirani oranžni revoluciji v času Obame z orožjem in ob aktivni pomoči Rusije uprli centralni oblasti in s tem de facto odpravili suverenost ukrajinske države nad vzhodnimi ozemlji. Suverenost je efektivna ali pa je ni. Bolj malo možnosti je, da bodo ruski uporniki na vzhodu Ukrajine položili orožje in se podredili Kijevu, poskus, da bi Kijev s silo obnovil svojo suverenost, pa bi po vsej verjetnosti sprožil vojno z Rusijo, ki bi pač prišla na pomoč svojim rojakom. Po moje se bo morala Ukrajina sprijazniti s položajem, kakršen je. Če bo tvegala vojno, utegne biti vse skupaj še veliko slabše. Če se bo Zahod vpletel v morebitno vojno med Ukrajino in Rusijo, pa obstaja tveganje za 3. svetovno vojno, ki utegne biti zadnja, kot pravijo poznavalci.
amelie
Narodna nehemogenost ni problem, če so odnosi med državljani kolikor toliko zdravi in spoštljivi. Tudi drugod živijo različne narodnosti skupaj, v Švici naprimer Francozi, Nemci, avtohtono prebivalstvo, pa ni problemov. Ker se ljudje pogovorijo. Kajj je torej v Ukrajini problem, ki ni rešljiv na civilizacijski način ?
rasputin
Problem je v tem, da različne jezike govoreči prebivalci Švice niso Francozi, Nemci ali Italijani, temveč so Švicarji. V Ukrajini očitno ni tako. Ukrajinci so Ukrajinci, Rusi pa Rusi.
Jožef
Dokler ne bodo neposredno ogroženi interesi zahoda (ne bo napadena njihova infrastruktura ipd), bo Ukrajina sama, tako pravi zgodovina. Zahod lahko grozi, situacijo pa se ocenjuje na terenu. Stvar je v bistvu že rešena, ker je zahod čakal predolgo in tudi nima volje za vojaški spopad. Grožnje s sankcijami so prazne pa tudi ponujena pomoč Ukrajini. Mislim, da bo Rusija tu lahko povečala svoj vpliv, če bo igrala pametno. Pravzaprav je tako, da uspeh lahko zapravi samo sama, če bo prehitro želela preveč. Zahod bo slej ko prej izgubil interes za Ukrajino in potem..., pa čeprav je to žitnica Evrope.
Tako ima pisec verjetno prav, ko zapiše, da se je vojni mogoče izogniti. Sam dodajam, če bo Rusija igrala pametno in če zahod ne bo dajal nemogočih zagotovil, ki bi pripravili Ukrajino do, pa pustimo to, saj je zgodba s separatističnima republikama v Ukrajini, s Krimom pa tudi z Abhazijo in južno Osetijo še dobro znana. Veliko besed, malo muzike. Rezultat pa je povečanje ruskega vplivnega območja z ravno pravim odmerkom sile in diplomacije podprte s podtalnim delovanjem... Samo muditi se ne sme preveč.
Peter Klepec
Najkasneje sedaj je jasno kako velika je bila napaka leta 1945, da zahodne armade niso nadaljevale vojne se proti Rusiji.
rasputin
Ja, to bi bila šele napaka, ki bi jo lahko zgrešil samo kak psihopatski, zločinski um. Potem, ko bi, predpostavimo, pregazili Rusijo, pabi šli še nad Kitajsko ali kako? Američanom ni uspelo niti v Koreji, kjer so jih premagali Kitajci in zakoličili mejo med S. in Južno Korejo. Ni jim uspelo v Vietnamu, kjer jih je premagalo tako rekoč bosonogo ljudstvo. Ni jim uspelo niti v Afganistanu... In ti misliš, da bi jim uspelo premagati Rusijo?! Dvakrat bolno. Prvič zato, ker ni nobenega moralnega opravičila za napad Zahoda na Rusijo, in drugič zato, ker bi si polomili zobe.
Peter Klepec
Pa se kako velik moralni razlog je bil 1945 da bi unicili Rusijo, ki je bila enak Belcebub kot Nemcija. Ampak so mislili, da se jih ne tice. Popolnoma so podcenili ruski imperializem. Kitajsko pa so podcenili sele mnogo kasneje, ko so mislili, da bo gospodarsko odprtje prineslo demokracijo. To je bila se vecja napaka.
rasputin
S padcem Sovjetske zveze se je Rusija vrnila v svoje nekdanje meje. Kdor gradi svetovni imperij, je zahodna globalna elita. Prek obvladovanja zahodnega in svetovnega finančnga sistema obvladuje že praktično ves svet, razen morda Kitajske. Rusija ima ca 140 mio prebivalcev, razmeroma nizek BDP in zelo nizko rodnost in že iz tega razloga ne more iti v kako ekspanzijo. Sicer pa ima že dovolj veliko državo, da ne potrebuje še tvojega maloposestniškega vrtička.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.