Rusi zavzeli največjo jedrsko elektrarno v Evropi, v ruski družbi vre, NATO bo vojaško branil svoje članice, ne pa Ukrajine

Nov dan na bojiščih je prinesel novo razdejanje, brez večjih premikov ruskih sil ali osvojitve novih mest. To so ključni poudarki dneva:

• Iz zasedenih območij prihajajo poročila o vojnih zločinih in likvidacijah


• Ruske enote so zasedle jedrsko elektrarno Zaporožje. Med boji izbruhnil požar, ki pa ni poškodoval reaktorja


• Oblegani Mariupol odrezan od vode in elektrike, mestu grozi humanitarna katastrofa


• NATO ne bo zaprl zračnega prostora nad Ukrajino (več tu), bo pa branil zavezništvo do zadnjega centimetra, zagotavlja generalni sekretar zveze NATO po izrednem srečanju zunanjih ministrov držav članic povezave


• Boji še vedno skoncentrirani na okolico Kijeva, nastalo veliko razdejanje


• Ruska Duma je sprejela zakon, ki predvideva do 15 let zaporne kazni za "širjenje lažnih novic o vojni v Ukrajini", protesti proti vojni se kljub temu nadaljujejo


• Diplomatske rešitve še ni na vidiku. Zaenkrat tudi ni poročil o izvajanju dogovorjenih humanitarnih koridorjev v praksi. Tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo je predviden ta konec tedna, ruski veleposlanik pri Združenih narodih je pozdravil predlog, da bi ruski in ukrajinski minister naslednji teden pogovore opavila v Turčiji, je poročala ruska državna tiskovna agencija RIA.

Situacija v Ukrajini je vse bolj zapletena. Ruske oborožene sile nadaljujejo z agresijo, prihajajo tudi poročila o vojnih zločinih iz zavzetih mest. Medtem ko je vse bolj navzoč strah pred likvidacijami na zasedenem območju, ruski provladni mediji domači javnosti servirajo paralelno resničnost.

Vzporedna resničnost v Rusiji

Prokremeljski časopis Argumenti i fakti je po včerajšnji zasedbi Hersona na jugu Ukrajine pisal o »osvoboditvi Hersona izpod neonacistov«. Od ravnanja ruske javnosti je odvisno ogromno. Izguba domače naklonjenosti bi Putinu lahko spodnesla tla pod nogami.

Premiki v ruski družbi se vendarle dogajajo. Družine prejemajo poročila o mrtvih vojakih, pojavljajo se peticije znanstvenikov, duhovnikov in drugih zoper vojno v Ukrajini, še vedno potekajo tudi protestni shodi, ki jih oblast preganja. Po drugi strani pa vse bolj narašča strah, da je Putin pri svojem namenu – poljubno pomensko razširljivih »demilitarizaciji« in »denacifikaciji« – tako odločen, da bo prej žrtvoval dobrobit svojega ljudstva kot odstopil od svojega načrta.

Prav tako je jasno, da so ruski državni mediji izgradili paralelno resničnost, onkraj katere ne vidijo številni Rusi, med njimi žal tudi mnogi akademiki. V tej paralelni resničnosti vojne v Ukrajini ni, zlasti pa ruska vojska ne obstreljuje ukrajinskih mest. Zdi se, da je v Putinovih mislih le eno: obnovitev Sovjetske zveze. Da ga pri tem ne bi kdo oviral, je ruska duma danes sprejela zakon, ki za širjenje »lažnih novic glede ruske vojske« predvideva izredno stroge kazni, med drugim do 15 let zaporne kazni. Medtem pa iz Belorusije poročajo o pridržanju mater vojakov, ki so v Minsku molile za mir:

https://twitter.com/HannaLiubakova/status/1499447217580613641

Poročila z bojišč

Ponoči je na območju največje jedrske elektrarne v Evropi blizu Zaporožja, v kraju Enerhodar, prišlo do bojev in ruskega obstreljevanja, kar bi lahko, kot je dejal ukrajinski predsednik Zelenski, privedlo do katastrofe, ki bi imela bistveno večje razsežnosti od černobilske. Zdaj je popolnoma jasno, kako zelo so se motili tisti zahodni analitiki, ki so izključevali možnost vojne polnega obsega v Ukrajini prav zaradi prisotnosti štirih delujočih in petih zaprtih oziroma nedokončanih jedrskih elektrarn. Med boji je na območju jedrske elektrarne izbruhnil požar, ki pa naj ne bi poškodoval občutljive infrastrukture. Jedrsko elektrarno so nato zasedle ruske sile.

"Z božjo milostjo je svet sinoči tesno preprečil jedrsko katastrofo," je dejala veleposlanica ZDA pri združenih narodih Linda Thomas-Greenfield. A Rusija trdi, da varnostne nevarnosti ni in vztraja, da ni res, da so na elektrarno streljali.

Na jugovzhodu Ukrajine, v skoraj pol milijonskem mestu Mariupol, ki ga oblegajo sile ruske vojske in Doneške ljudske republike, grozi humanitarna katastrofa. Kot poročajo prebivalci mesta, so že nekaj dni brez elektrike in vode:

https://twitter.com/BBCWorld/status/1499400226485903373

Včerajšnja obstreljevanja ruske vojske so po raznih ukrajinskih mestih povzročila opustošenje.

Takole izgleda stanovanjski blok v Borodjanki severozahodno od Kijeva:

https://twitter.com/DmytroKuleba/status/1499405936322134018

Zaenkrat ukrajinske sile še zadržujejo rusko vojsko zahodno od Kijeva, toda veliko vprašanje je, kako hiter bo ruski prodor z vzhoda, kar bi se zaključilo z obkolitvijo ukrajinskega glavnega mesta.

V Černihivu severovzhodno od Kijeva je med včerajšnjimi obstreljevanji umrlo 47 ljudi. Iz mesta prihajajo posnetki razdejanja:

https://twitter.com/shaunwalker7/status/1499487907027079171

https://twitter.com/nytimes/status/1499414309645991957

Ruska vojska napreduje vse globlje v ukrajinsko ozemlje kljub nizki morali vojakov in velikim izgubam vojakov v lastnih vrstah. To ji omogoča številčna premoč in prevlada v zraku. Število žrtev na ruski strani je po podatkih ukrajinske strani naslednje:

https://twitter.com/KyivIndependent/status/1499644967278596098

Ukrajinci se zavedajo, kako močan nasprotnik jim stoji nasproti, čutijo strah, a tudi dolžnost in ponos, da se borijo za lastno domovino. Drobec tega lahko razberemo tudi iz besed ukrajinskega boksarskega šampiona Oleksandra Usika, ki se je tako kot številni drugi ukrajinski športniki čez noč prelevil v vojaka, ki brani svojo domovino:

https://twitter.com/olex_scherba/status/1499384977087213568

So bile pa popoldne ruske čete po poročilih ukrajinske vlade pregnane iz mesta Mikolajiv s pol milijona prebivalcev na jugu Ukrajine. Spopadi se tam nadaljujejo v predmestju. Medtem so ukrajinske kopenske sile objavile posnetke, ki naj bi kazali, da ponovno zavzemajo mestno letališče, kjer je dvignjena ukrajinska zastava.

NATO: Smo obrambno zavezništvo, zaprtja zračnega prostora nad Ukrajino ne bo

Na izrednem sestanku so se danes srečali zunanji ministri NATA ter Švedske in Finske. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je NATO znova zaprosil, naj zapre zračni prostor nad Ukrajino, preden bo prepozno, vendar NATO na to ni pripravljeno.

Kot je po srečanju povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je NATO obrambno zavezništvo, ki bo varovalo vsak centimeter zaveznic. V ta namen so prvič pripravljene Natove sile za hitri odgovor, v visoki pripravljenosti je 130 letal in 200 ladij. Tudi Ukrajini bo nudilo nadaljnjo podporo.

"NIsmo del tega konflikta in naša odgovornost je, da konflikt ne eskalira in se razširi izven Ukrajine, saj bi to bilo še bolj uničujoče in nevarno ter bi povzročilo še več trpljenja ljudi. NATO ne išče vojne z Rusijo," je povedal Stoltenberg, ki je obljubil pomoč tudi ogroženim partnerjem, med katerimi je posebej izpostavil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino. "NATO je bolj enoten, bolj odločen in močnejši kot kadarkoli," je še povedal Stoltenberg.

https://twitter.com/jensstoltenberg/status/1499783305641738244

Janša: Zračni prostor bi morali zapreti preventivno

Slovenski premier Janez Janša, ki je možnost zaprtja zračnega prostora nad Ukrajino omenjal v začetku vojne, se je danes oglasil s tvitom, ki je orisal, kakšne bodo posledice dejstva, da Nato pred agresijo ni zaprl zračnega prostora, saj bi bilo s tem vse tveganje za razširitev spopada na ruski strani:

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1499671611573776385

 

Diplomatska pot (še) ne daje sadov

Včerajšnji pogovor Putina z Macronom, izveden na zahtevo ruskega predsednika, ni ponudil nobenega žarka upanja na prekinitev ruske agresije v Ukrajini. Nasprotno, zdi se, da je Putin neomajen v svojem načrtu – za katerega nihče ne ve točno, kaj sploh obsega, saj je uradna formulacija o »demilitarizaciji in denacifikaciji« namenoma pomensko odprta in dvoumna, obstaja pa utemeljen strah, da gre za postopno obnovo Sovjetske zveze. Francoskega predsednika Macrona je po uro in pol trajajočem telefonskem pogovoru navdajal občutek, da »najhujše šele prihaja«, kot je sporočil vir iz Elizejske palače.

Pogajanja med ukrajinsko in belorusko stranjo blizu Bresta na belorusko-poljski meji so prinesla le soglasje o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, o uresničevanju katerih zaenkrat še ni poročil. Glede prekinitve ognja in umiku ruskih sil iz države, kar je bil glavni cilj ukrajinske strani, ni bil dosežen nikakršen napredek. O zaključku drugega kroga pogovorov je sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega in član ukrajinske delegacije na pogajanjih z Rusijo Mihajlo Podoljak:

https://twitter.com/Podolyak_M/status/1499440266591232004

Takšen izid pogajanj je bil pričakovan glede na rezultat pogovora med Macronom in Putinom. Predvidevanje, da ruska stran ne misli prenehati z napadom, pa se je okrepilo že prej, po tiskovni konferenci ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, kar je bil njegov prvi nastop pred novinarji po začetku vojne. Lavrov je namreč novinarjem dejal, da je ruski pogoj, da mora priti do »demilitarizacije« Ukrajine.

Je pa danes z ruskim predsednikom Putinom govoril tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je pozval k takojšnji ustavitvi napadov in zahteval, da se omogoči dostop za humanitarno pomoč.

Deveti dan vojne v Ukrajini ni prinesel nobenih premikov v smeri rešitve vojne na ukrajinskih tleh. Nasprotno, zdi se, da se situacija vse bolj zapleta, humanitarna katastrofa pa še zaostruje.

A hkrati je tudi v Rusiji vse bolj napeto. Država je danes znova prepovedala proteste proti vojni v Ukrajini. Prepoved so utemeljili s pandemijo covida-19. Že v preteklih dneh so številni v več ruskih mestih kljub prepovedi in grožnji kazni, aretacij in nasilja policistov potekali protesti. Pridržanih naj bi bilo že več tisoč protestnikov.