Rusi uvedli novo zunanjepolitično strategijo. Kaj vse naj bi spadalo v t. i. Ruski svet?

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek potrdil novo doktrino ruske zunanje politike, ki sloni na konceptu "ruskega sveta", nauka, ki uči, da obstaja nadnacionalna ruska civilizacija, ki vključuje precej več kot le ozemlje današnje Rusije. Za kaj natančno gre in kaj to pomeni za prihodnost svetovne geopolitike?

Koncept, imenovan "Ruski svet", je v intelektualnem svetu prisoten že dalj časa. Razvili naj bi ga misleci, akademiki in novinarji blizu Kremlja v letih pred prelomom tisočletja, prvič pa ga je v javnosti omenil Putin leta 2001. Gre za nekakšen "imperij diaspore", ideologijo, ki relativizira meje in poudarja "varovanje", ki ga Ruska federacija nudi svojim manjšinam v drugih državah, še posebej nekdanjih sovjetskih republikah. Ta nadnacionalna ruska civilizacija, pogosto imenovana Sveta Rusija, vključuje Rusijo, Ukrajino in Belorusijo (ter včasih Moldavijo in Kazahstan), pa tudi etnične Ruse in rusko govoreče ljudi po svetu.

Nasproti "ruskemu svetu", v katerem je z državo še posebej tesno zlizana Ruska pravoslavna cerkev na čelu s patriarhom Kirilom, naj bi stal – kot ga predstavljajo – Zahod s svojimi dekadentnimi, pogubnimi ideologijami (liberalizem, LGBT, woke, ...), proti kateremu "je treba bojevati sveto vojno".

Mozaik v glavni katedrali Ruskih oboroženih sil, ki združuje pravoslavno podobje s sovjetsko vojaško simboliko. Vir: Wikipedija


Ideja Ruskega sveta je bila za upravičevanje agresije na drugo državo uporabljena že leta 2016 ob zasedbi Krima. Putin je takrat govoril o Rusih kot razdeljenem narodu, ki bi ga bilo treba znova združiti in ga zavarovati pred zahodnimi vplivi. Enaka taktika je uporabljena ob agresiji na Ukrajino – propaganda denimo razglaša, da je treba Rusiji zopet vrniti Kijev, ki da je "mati vseh ruskih mest" in tako prestolnica "Svete Rusije". "Ruski svet" je za Ukrajince dandanes "preprosto 'neo-sovjetivizem', zamaskiran za novimi imeni", pravi publicist Pavel Tihomirov. (O podobnem je na Domovini pisal Jan Dominik Bogataj in v intervjuju govoril Aleš Maver.)

Ruski svet kot uradna strategija


Od ponedeljka naprej je "Ruski svet" tudi uradni osnovni koncept doktrine ruske zunanje politike. 31-stranski dokument tako piše, da bi morala Rusija "varovati, braniti in pospeševati tradicije in ideale Ruskega sveta" ter da država "nudi podporo svojim sodržavljanom, ki živijo na tujem, da so jim zagotovljene pravice, zavarovani njihovi interesi in se ohranja ruska kulturna identiteta".

Vladimir Putin sicer že leta govori o "geopolitični katastrofi", da 25 milijonov etničnih Rusov od razpada Sovjetske zveze naprej živi izven matične države. Kot trdijo nekateri poznavalci, naj bi bil njegov končni cilj vzpostavitev stanja v Evropi pred padcem Berlinskega zidu, kar naj bi dojemal kot naravno stanje.

A poleg Zahoda tudi mnogo posameznih držav na tem interesnem območju, ki sega od Baltika do Srednje Azije, močno nasprotuje širjenju ruskega vpliva. Nove smernice načrtujejo povečanje sodelovanja s slovanskimi narodi, Kitajsko in Indijo ter ojačanje povezav s Srednjim vzhodom, Latinsko Ameriko in Afriko.

Pomenljive so tudi besede, da naj bi Moskva poglobila odnose z Abhazijo in Osetijo, gruzijskima pokrajina, ki jih Rusija od vojne z Gruzijo leta 2008 priznava kot samostojni, ter Doneckom in Luganskom – Donecko ljudsko republiko, ki jo Rusija priznava od februarja, Ukrajina pa jo obravnava kot teroristično organizacijo, in Lugansko ljudsko republiko, za katero velja enako. Večino ozemlja obeh trenutno nadzoruje ruska vojska; po zadnjih informacijah naj bi Ukrajina ubranila več napadov v Donecku, v Lugansku pa danes uspela zavzeti "odskočno desko" za ponovno osvojitev regije.

Izsiljevanje s plinom se nadaljuje


V povezavi s konfliktom med Zahodom in Putinovim režimom pa danes odmevajo novice o še naprej zaprtem pretoku plina, namenjenega v Nemčijo, ki bi moral steči po plinovodu Severni tok I.

Ruski energetski velikan Gazprom je v petek zvečer podaljšal ustavitev pretoka plina po svojem ključnem plinovodu Severni tok 1 v Nemčijo in ni navedel časovnega okvira za ponovno odprtje.

Do te poteze je prišlo nekaj ur po tem, ko so se države G7 dogovorile, da bodo uvedle zgornjo mejo cen ruske nafte, da bi ustavile dotok sredstev režimu Vladimirja Putina.

Gazprom, podjetje za nafto in plin v državni lasti, je sporočil, da bo oskrba po odkritju uhajanja ostala ustavljena za nedoločen čas. Povedalo je, da plinovoda ne bo ponovno zagnalo, dokler ne bo v celoti izvedeno popravilo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30