Rusi pritiskajo na kupce zemeljskega plina. Nas bo pozimi zeblo?

9
Uredništvo

Nadpovprečno topli novembrski dnevi, ki smo jim priča letos, dajejo lažno upanje, da nam bo vreme naklonjeno tudi v prihodnjih mesecih. A zima prihaja, z njo pa tudi nizke temperature in ogrevanje stanovanj.

Stalnica zimskih mesecev pa je tudi napetost med Rusijo in dobavitelji plina za Evropo. Reuters poroča, da sta ruski podjetji Gazprom Neft in Surgutneftegaz ter kupci Western union prišli do nesoglasij pri določanju cen in pogojev za dobavo zemeljskega plina za Evropo. Podobne težave so tudi z največjim ponudnikom nafte Rosneftom.

Rusi se bojijo morebitnih sankcij, ki bi jih uvedle ZDA, zato si želijo, da bi kupci zemeljski plin plačali v evrih, v pogodbe pa dodajajo nove kazenske določbe, v primeru kršitve pogodb. Te določajo kazni v primeru, da kupci ne bi plačali kupljenega plina, če bi ZDA uvedle nove sankcije. Do nesoglasji je prišlo tudi pri določitvi evrov namesto dolarjev kot valuto plačila.

Kupci Western union so prepričani, da ne morejo biti nosilci tveganj v primeru novih sankcij ZDA proti Rusiji in se poskušajo na novo pogajati s podjetji za dobavo zemeljskega plina.

Sankcije za Rusijo trajajo že od leta 2014

V nasprotju z ruskimi pričakovanji, da bo ameriški predsednik Donald Trump ukinil sankcije, jih je ta ohranil in napovedal nove. Ruska naftna podjetja tako težje pridejo do tujega kapitala in se težje širijo na druge trge, tudi črpanje nafte je na nekaterih območjih zanje oteženo.

Ali bodo kupci plačali v evrih, po novih cenah, ali pa bodo morali kupljen zemeljski plin vrniti in plačati pogodbene kazni.

Ruska podjetja poskušajo omejiti škodo, ki jo prinašajo sankcija tako, da celotno breme prevalijo na kupce. “Ali bodo kupci plačali v evrih, po novih cenah, ali pa bodo morali kupljen zemeljski plin vrniti in plačati pogodbene kazni,” je za Reuters povedal eden od pogajalcev za nakup.

Rusija v svetovnem merilu proizvede 10% nafte, ki jo izvaža predvsem v evropske in azijske rafinerije, ki so popolnoma odvisne od ruske nafte.

 

Evropa je energetsko odvisna od uvoza

Iz poročila, ki ga je za leto 2014 izdal OECD izhaja, da EU uvozi 90% surove nafte in 69% zemeljskega plina. Dodaten problem pri oskrbi z energijo predstavlja tudi dejstvo, da je veliko držav, ki so energetsko odvisne zgolj od enega dobavitelja – Rusije. Uporabniki so tako v veliki nevarnosti, da zaradi političnih, gospodarskih ali tehničnih razlogov ostanejo brez zemeljskega plina, s katerim se ogrevajo. Spomnimo, leta 2009, ko je potekal spor med Ukrajino in Rusijo glede tranzita zemeljskega plina, je veliko evropskih držav to čutilo prav pri dobavi plina.

Test je pokazal, da bi dolgotrajne motenje imele močan vpliv na EU. Pri tem so najbolj na udaru prav države vzhodne Evrope.

V luči tega so leta 2014 pripravili tudi stresni test in sicer za dva scenarija: popolna ustavitev dobave ruskega plina in motnje pri dobavi ruskega plina. Test je pokazal, da bi dolgotrajne motenje imele močan vpliv na EU. Pri tem so najbolj na udaru prav države vzhodne Evrope.

V Sloveniji 11% vseh energetskih potreb zadovoljimo z zemeljskim plinom, ki ga po podatkih Agencije RS za energijo uvažamo predvsem iz Avstrije. Pri tem podatku velja opozoriti, da je do velike spremembe prišlo leta 2015 z liberalizacijo trga. Zaradi liberalizacije trga je uvoz zemeljskega plina iz Rusije upadel, povečal pa se je uvoz plina iz Avstrije. V štiriletnem opazovanem obdobju je bil ta večji od 60 %, v letu 2017 pa se je zvišal na 75 %. V letu 2014 smo iz Rusije uvozili 60% zemeljskega plina, leta 2017 pa manj kot 25%.

Vir: Poročilo Agencije RS za energijo za leto 2017

V Sloveniji za distribucijo zemeljskega plina skrbi 28 različnih dobaviteljev, zemeljski plin pa je med slovenskimi gospodinjstvi vedno bolj popularen, uporablja ga približno 120.000 gospodinjstev, kar je približno 15%. Razlog za to je verjetno tudi v ceni zemeljskega plina, ki znaša po podatkih SURS za gospodinjstva 0,05€/kWh, cena pa je v letu 2017 padala tako v EU, kot tudi v Sloveniji, pri nas kar za 5,5%. Še vedno pa večino plina porabijo gospodarski subjekti.

Vir: Poročilo Agencije RS za energijo za leto 2017
Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 9

  1. Nam se ni treba bati zime in pomanjkanja plina, ker je bil Erjavec namestnik ruskega zunanjega ministra Lavrova.

    !2,6 procentni predsednik vlade je pa tudi odločno izjavil, da bo poslej vse drugače, če ne bo celo še huje.

    S tem se strinja tudi koordinator koalicije Luka Mesec.

  2. Takoj plačat dvojno ceno za Ameriški plin. Nujno. Nemčija in Kitajska hočeta za svoje gospodarstvo poceni plin. Samo tako bosta Nemško in Kitajsko gospodarstvo ostala konkurenčna. Naše gospodarstvo rabi dražji plin, da bodo naši izdelki manj konkurenčni in posledično jih tudi trgovci ne bodo marali kupiti, ker si tako ne bi mogli odrezati 70% marže.

  3. Kitajska in Indija bosta iz Rusije spila ves poceni plin. Posledično nas bo Putin prepustil Trumpu. Kakšno korist ima Putin sploh od nas? Nobenih.
    Pa Trump? Melanijo pa nič drugega.
    Treba bo kupiti držaji Ameriški plin.

  4. Ja res je, Ameriski je drazji…prijateljstvo se placa! Americanci nas bodo greli in oborozili…that’s how the friendship looks like….hehehe, it’s relationship to die for!

    • Tudi ruske zaveznice, ki so 100% odvisne od ruskega plina plačujejo ruski plin dražje.

      Latvija je samo postavila plinski terminal, pa je Rusija že spustila ceno za 20%.

Komentiraj