Rusi po vrhu zveze NATO: "S strani Rusije bo nujen vojaško-tehnični odgovor"

Uredništvo

9. 7. 2016 ob 20:47
0 komentarjev

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

V Varšavi se danes končuje vrh NATO, kjer je 28 zaveznikov in predstavnikov drugih držav iskalo rešitve za utrditev mejnih območij NATO in zs zagotavljanje stabilnosti preko meja držav članic.

Osredotočamo se na odzive na vrh severnoatlantskega zavezništva, kateri ni všeč, da bo NATO namestil štiri večnacionalne bataljone na Poljsko, Litvo, Latvijo in Estonijo. Prav tako ji gre v nos ideja, da želi NATO okrepiti politično in praktično sodelovanje z Ukrajino, Gruzijo in Moldovo.

Odzivi na poteze NATO so v ruskih medijih nenehno prisotni.

Okrepitve sil odgovor na rusko agresijo na vzhodu Ukrajine

Jens Stoltenberg je na začetku vrha poudaril, da okrepitve sil na vzhodnih mejah NATO ne pomeni razkazovanje mišic, temveč odgovor na rusko agresijo na vzhodu Ukrajine. Kljub temu je dejal, da je "hladna vojna že zgodovina in bo ostala del preteklosti" in obljubil iskanje konstruktivnega dialoga z Rusijo. V času vrha je Rusijo tudi pozval, naj preneha s podporo separatistov v vzhodni Ukrajini.

Aleksander Gruško, predstavnik Rusije za NATO, pa je v intervjuju za ruski finančni dnevnik Kommersant dejal, da bo okrepitev sil na mejah z Rusijo imelo samo obratni učinek, saj je "vsakemu pri zdravi pameti jasno, da bo s strani Rusije nujen vojaško-tehnični odgovor". V odgovor na sile na Poljskem bodo z orožjem okrepili varnost Kaliningrada, dela Rusije med Poljsko in Litvo.

Gruško je še dodal, da si "NATO umetno izmišljuje velikega sovražnika".

Gorbačov: NATO pripravlja vročo vojno

Nad potezo NATO ni niti malo zadovoljen zadnji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. "NATO je začel pripravo, ki bo hladno vojno prenesel v vročo," ki je dejal za tiskovno agencijo Interfaks. "Vsa retorika v Varšavi kriči od želje, da bi Rusiji napovedali vojno. Govorijo sicer zgolj o zaščiti, a v resnici se pripravljajo na napad," je dodal, zaradi česar Rusija seveda "mora krepiti zaščito, da bi preprečila grozoviti proces vroče vojne".

Zahod in moskva še vedno v dveh različnih jezikih

Barack Obama je v govoru dejal, da bo "cilj je ohraniti sankcije proti Rusiji do točke, v kateri bodo ruske oblasti izvršile vse obveznosti dogovorov v Minsku".

"Te besede so že spet pokazale, da Moskva in Zahod govorita v dveh različnih jezikih, zato pot zbliževanja še ni vidna," je napisal Pavel Tarasenko za Kommersant, in spominja na stališče Kremlja, da odgovornost za konflikt na Donbasu leži na Kijevu in ne na Moskvi.

Osebno se bodo predstavniki NATO in Rusije srečali na vrhu v Bruslju 13. julija.

V nekdanjih članicah Sovjetske zveze strah pred Putinovo Rusijo
Strah pribaltskih držav, predvsem Estonije, Latvije in Litve, je prisoten od priključitve Krima Rusiji.

Razlogov je več, eden izmed njih so velike ruske manjšine na ozemljih - v Latviji in Estoniji Rusi predstavljajo petindvajset odstotkov prebivalcev, v nekaterih večjih mestih celo večino.

Močna je tudi medijska propaganda, Estonija pa ne more pozabiti na spletne napade iz leta 2007, ki so prizadeli delovanje parlamenta, bank in ministrstev, ki ga tiho, čeprav brez dokazov, pripisujejo Rusiji.

Strah pred Rusijo tudi v Skandinaviji
V ruskih medijih niso pozabili omeniti, da so se Danska, Islandija, Švedska, Norveška in Finska aprila odločili okrepiti vojaško sodelovanje, da bi se zavarovali pred grožnjami s strani Rusije, in celo možnosti, da bi Finska postala članica NATO.

Kdaj v NATO Ukrajina in Gruzija?
Ruski mediji so pred pred vrhom o potencialnih novih članicah NATO prelili kar nekaj črnila. Kljub temu pa NATO željne nekdanje sovjetske republike, kot sta Gruzija in Ukrajina, članstva ne bosta pridobili kar čez noč.

Ameriški državni sekretar John Kerry je nedavno dejal, da Ukrajino pred članstvom "čaka še dolga pot", predvsem reforme in modernizacije v državni obrambi, piše Kyiv Post.

V okviru dogovora na vrhu NATO bo 30 vojakov na zunanje meje zavezništva v Litvo poslala tudi Slovenija.