Rumeni brezrokavniki in njihov boj proti (ne)ekološki politiki Macrona
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V Franciji in Belgiji že več tednov potekajo demonstracije proti zvišanju davkov na bencin in dizelsko gorivo. Organizacija, ki vodi tokratne proteste, ni sindikat ali politična stranka, ampak je, kot kaže, apolitična in državljanska skupnost imenovana »Gilets Jaunes« oziroma rumeni brezrokavniki. Njihov prvotni cilj je bil zmanjšanje davkov na bencin, a zdaj so se cilji razširili na zahteve po odstopu francoskega predsednika Macrona.
Že več mesecev je, zaradi lani in letos sprejetih reform, Macronova priljubljenost v prostem padu. Nepriljubljeni ukrepi francoske vlade so že večkrat povzročili demonstracije na ulicah Francije, a zadnja "ekološka reforma", ki je v kratkem času podražila dizelsko gorivo, je bila kaplja čez rob zlasti za navadne ljudi, ki vse težje živijo.
Do demonstracij je prišlo zaradi novega ekološkega davka, ki je zvišal ceno goriva v Franciji za 23 %. Premier francoske vlade Édouard Philippe je razložil, da bi ta davek moral prisiliti Francoze k večji uporabi javnega prometa in k prehodu na manj onesnaževala vozila. Denar pobran iz tega davka naj bi šel v proračun za ekološke zadeve, ki bi pomagal uresničiti cilje COP21.
Pred kratkim pa je bilo razkrito, da bo v resnici ta denar (577 od 600 milijonov €) končal v skupnemu proračunu, kot je razkril Albéric de Montgolfier sicer poslanec opozicijske stranke Republikancev - LR, ki vodi finančno komisijo senata.
Vse to je povzročilo organiziranost tako imenovanih rumenih brezrokavnikov. Prvi člani tega gibanja so bili državljani iz nižjih razredov, ki so začeli protestirati zaradi vpliv davka na njihovo življenje. Kmalu so se jim pridružili še meščani, ki so nasprotovali davku in proti tovrstnemu "ekološkemu" delovanju vlade. Nazadnje so šli na ulice še Macronovi politični nasprotniki z leve in desne. Vsi skupaj izhajajo iz treh načel: apolitičnost gibanja (ne predstavljajo nobene stranke), zahtevajo ukinitev davka in odstop od Macronovih liberalnih reform. Kot edino skupno oznako uporabljajo varnostne rumene brezrokavnike, ki naj bi pokazali njihovo apolitičnost.
Embed from Getty Images
Minuli in prejšnji vikend se je število protestnikov povišalo. Vlada je na demonstracije in blokade cest odgovorila z policijo in z obtožbami, da so protestniki člani radikalne desnice. Številni francoski mediji, ki so znani kot pro-macronovi, so tudi obtožili demonstrante kot anti-ekološke ekstremistične desničarje.
Medtem so opozicijske stranke označile vlado kot nasilno in so večinoma podprle demonstracije. Prišlo je tudi do tega, da je nekdanji predsedniški kandidat Jean Lassalle protestiral v parlamentu z rumenim brezrokavnikom. Ekstremna levica je tudi hitro izkoristila situacijo in se postavila na stran protestnikov. Pri tem je tudi predstavila predlog za novi ekološki davek, ki bi obdavčil velika premoženja gospodarstvenikov in ta denar uporabila za ekološke namene.
Demonstracije v Franciji in Belgiji kažejo na rastoč pomen ekologije. Vedno več strank v zahodni Evropi dajo pozornost ekološkim temam. Tukaj niso v igri samo davki, ampak tudi vladni ukrepi proti onesnaževanju. To se je tudi videlo pri lokalnih in deželnih volitvah v Belgiji in Nemčiji, kjer je namesto tradicionalnih social-demokratskih strank na levici zmagala stranka zelenih.
Bližajoče evropske parlamentarne volitve bodo tudi pokazale, ali gre za trend utrjevanja zelenih strank med vodilnimi strankami. Volitve bodo tudi neke vrste referendum za francosko ljudstvo o politiki Macrona in njegove vlade.
Na drugi strani bodo te demonstracije imele tudi vpliv na liberalne pro-evropske stranke v Evropi in najbolj v Franciji. Seveda odstop Macrona ni realen, kljub temu pa bi njegova oslabljenost lahko povzročila novo politično krizo v Evropski uniji.
Glavna ugotovitev teh dogodkov je torej, da ekološki cilji ne bodo doseženi na račun navadnih ljudi, temveč bo treba najti druge rešitve.
V Franciji in Belgiji že več tednov potekajo demonstracije proti zvišanju davkov na bencin in dizelsko gorivo. Organizacija, ki vodi tokratne proteste, ni sindikat ali politična stranka, ampak je, kot kaže, apolitična in državljanska skupnost imenovana »Gilets Jaunes« oziroma rumeni brezrokavniki. Njihov prvotni cilj je bil zmanjšanje davkov na bencin, a zdaj so se cilji razširili na zahteve po odstopu francoskega predsednika Macrona.
»Ekološki davek« za ne-ekološke porabe
Že več mesecev je, zaradi lani in letos sprejetih reform, Macronova priljubljenost v prostem padu. Nepriljubljeni ukrepi francoske vlade so že večkrat povzročili demonstracije na ulicah Francije, a zadnja "ekološka reforma", ki je v kratkem času podražila dizelsko gorivo, je bila kaplja čez rob zlasti za navadne ljudi, ki vse težje živijo.
Do demonstracij je prišlo zaradi novega ekološkega davka, ki je zvišal ceno goriva v Franciji za 23 %. Premier francoske vlade Édouard Philippe je razložil, da bi ta davek moral prisiliti Francoze k večji uporabi javnega prometa in k prehodu na manj onesnaževala vozila. Denar pobran iz tega davka naj bi šel v proračun za ekološke zadeve, ki bi pomagal uresničiti cilje COP21.
Pred kratkim pa je bilo razkrito, da bo v resnici ta denar (577 od 600 milijonov €) končal v skupnemu proračunu, kot je razkril Albéric de Montgolfier sicer poslanec opozicijske stranke Republikancev - LR, ki vodi finančno komisijo senata.
Rumeni brezrokavniki
Vse to je povzročilo organiziranost tako imenovanih rumenih brezrokavnikov. Prvi člani tega gibanja so bili državljani iz nižjih razredov, ki so začeli protestirati zaradi vpliv davka na njihovo življenje. Kmalu so se jim pridružili še meščani, ki so nasprotovali davku in proti tovrstnemu "ekološkemu" delovanju vlade. Nazadnje so šli na ulice še Macronovi politični nasprotniki z leve in desne. Vsi skupaj izhajajo iz treh načel: apolitičnost gibanja (ne predstavljajo nobene stranke), zahtevajo ukinitev davka in odstop od Macronovih liberalnih reform. Kot edino skupno oznako uporabljajo varnostne rumene brezrokavnike, ki naj bi pokazali njihovo apolitičnost.
Embed from Getty Images
Radikalni odgovor vlade
Minuli in prejšnji vikend se je število protestnikov povišalo. Vlada je na demonstracije in blokade cest odgovorila z policijo in z obtožbami, da so protestniki člani radikalne desnice. Številni francoski mediji, ki so znani kot pro-macronovi, so tudi obtožili demonstrante kot anti-ekološke ekstremistične desničarje.
Medtem so opozicijske stranke označile vlado kot nasilno in so večinoma podprle demonstracije. Prišlo je tudi do tega, da je nekdanji predsedniški kandidat Jean Lassalle protestiral v parlamentu z rumenim brezrokavnikom. Ekstremna levica je tudi hitro izkoristila situacijo in se postavila na stran protestnikov. Pri tem je tudi predstavila predlog za novi ekološki davek, ki bi obdavčil velika premoženja gospodarstvenikov in ta denar uporabila za ekološke namene.
Vpliv na Evropo
Demonstracije v Franciji in Belgiji kažejo na rastoč pomen ekologije. Vedno več strank v zahodni Evropi dajo pozornost ekološkim temam. Tukaj niso v igri samo davki, ampak tudi vladni ukrepi proti onesnaževanju. To se je tudi videlo pri lokalnih in deželnih volitvah v Belgiji in Nemčiji, kjer je namesto tradicionalnih social-demokratskih strank na levici zmagala stranka zelenih.
Bližajoče evropske parlamentarne volitve bodo tudi pokazale, ali gre za trend utrjevanja zelenih strank med vodilnimi strankami. Volitve bodo tudi neke vrste referendum za francosko ljudstvo o politiki Macrona in njegove vlade.
Na drugi strani bodo te demonstracije imele tudi vpliv na liberalne pro-evropske stranke v Evropi in najbolj v Franciji. Seveda odstop Macrona ni realen, kljub temu pa bi njegova oslabljenost lahko povzročila novo politično krizo v Evropski uniji.
Glavna ugotovitev teh dogodkov je torej, da ekološki cilji ne bodo doseženi na račun navadnih ljudi, temveč bo treba najti druge rešitve.
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
Kraševka
Mislim, da gre levici le za prevzem oblasti in jo ekologija kaj malo zanima.
Sicer pa tudi Macron ne vlada ravno modro.
MEFISTO
Še za marsikaj drugega ji ni mar, kot pri nas.
MEFISTO
Kakšni ekologi, vendar!
Ekologi ne zažigajo, razbijajo, delajo škodo in druge grde reči.
To je Macronovo božje ljudstvo.
Sicer pa imajo vsaj jajca, ki jih pri nas tako manjka in zaradi česar kljub skrajni sili naši trgi in ulice samevajo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.