Rodnost v svetu upada: več dedkov in babic kot vnučkov
POSLUŠAJ ČLANEK
Veliko je govora o tem, da je planet prenaseljen in da nas je vedno več ter da je neodgovorno imeti več kot enega ali dva otroka. In številke govorijo temu v prid: število svetovnega prebivalstva se je od leta 1950, ko je na svetu prebivalo 2,6 milijarde Zemljanov zrasla na 7,7 milijarde, kot nas je na Zemlji trenutno.
V enakem obdobju se je rodnost zmanjšala kar za polovico. Vedno več je držav, ki ne dosegajo spodnje meje naravnega obnavljanja populacije, starajoče družbe, ki smo jim priča na zahodu, pa predstavljajo vedno večji izziv.
Raziskava o globalni rodnosti, del širše raziskave o svetovnem zdravju (World Health Metrics), ki jo je objavil Lancet, je razkrila zanimiv podatek: od leta 1950 se je rodnost žensk v rodni dobi v svetovnem merilu spustila iz 4,7 na 2,4 živorojena otroka na žensko. Že več kot polovica svetovnih držav se sooča s premajhnim številom rojstev za naravno obnavljanje populacije.
Težave z rodnostjo ima predvsem razvit zahodni svet, kjer se rodnost giba pod dvema otrokoma na žensko v rodni dobi. Rodnost je najvišja v podsaharski Afriki, kjer znaša 4,6 živorojenih otrok na žensko v rodni dobi, najnižja pa je v Evropi in centralni Aziji, kjer znaša 1,8.
V letu 1950 je bila rodnost najvišja v Jordaniji in sicer 8,9 živorojenih otrok na žensko v rodni dobi in najnižja v Andori, kjer je že leta 1950 znašala zgolj 1,7 živorojenega otroka. Za naravno obnavljanje populacije bi morala rodnost znašati vsaj 2,1 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi.
Rodnost se je v svetovnem merilu zmanjšala za polovico, največje znižanje pa je bilo med leti 1950 in 2017 zaznati v severni Ameriki, Evropi in Avstraliji, kjer je bil v tem obdobju upad rojstev več kot 60 %. Porast rojstev pa so doživele države srednje in južne Amerike, Afrike in Azije.
V Sloveniji polovico otrok rodijo ženske po 30 letu starosti, skupna rodnost pa je v letu 2017 znašala 1,5 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi. Po podatkih SURS je rodnost v Sloveniji trenutno 1,62 živorojenega otroka.
Od leta 1954, ko je znašala rodnost v Sloveniji 2,58 živorojena otroka, je stopnja rodnosti vztrajno padala. V 60. letih je bila rodnost v povprečju 2,30, v 70. letih 2,10, 80. letih je bila rodnost v Sloveniji približno 1,7, v 90. 1,3 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi. Dno je rodnost dosegla leta 2003, ko je bilo na žensko v rodni dobi rojenega samo 1,20 otroka. Od takrat je trend rodnosti ponovno v naraščanju.
Med sosednjimi državami je bila rodnost na Madžarskem v letu 2017 1,4 živorojenega otroka, a so v povprečju ženske rojevale mlajše. Tretjino otrok na Madžarskem so rodile ženske mlajše od 25 let. Podobno stanje rodnosti je tudi na Hrvaškem. V Italiji je rodnost še nižja (1,3 živorojenega otroka), veliko večino otrok pa rodijo ženske po 30 letu starosti.
Čeprav bi ob tem lahko pomislili na razne zdravstvene zaplete, ki parom preprečujejo, da bi zanosili in imeli otroka, je največji krivec za tako nizko rodnost globalni napredek. Z zmanjšanjem števila smrti otrok v prvih letih življenja, se je zmanjšalo tudi število rojstev. Prav tako pa pomembno vlogo igra lahko dostopna kontracepcija in vedno večja karierna vloga žensk v družbi.
Zato tudi ne čudi podatek, da je rodnost v državah tretjega sveta bistveno višja od povprečja, ki za leto 2017 znaša 4,2 živorojena otroka na žensko v rodni dobi. Najvišjo rodnost beležijo v Nigerju 7,1, sledijo pa Čad, Somalija, Mali, Afganistan, Burkina Faso, Burundi, Uganda, Angola.
Na drugi strani lestvice se je znašel razvit zahodni svet. Najnižjo rodnost beležijo na Cipru in v Tajvanu, sledijo pa Južna Koreja, Andora, Japonska in Poljska, kjer je rodnost 1,3 živorojenega otroka.
V enakem obdobju se je rodnost zmanjšala kar za polovico. Vedno več je držav, ki ne dosegajo spodnje meje naravnega obnavljanja populacije, starajoče družbe, ki smo jim priča na zahodu, pa predstavljajo vedno večji izziv.
Raziskava o globalni rodnosti, del širše raziskave o svetovnem zdravju (World Health Metrics), ki jo je objavil Lancet, je razkrila zanimiv podatek: od leta 1950 se je rodnost žensk v rodni dobi v svetovnem merilu spustila iz 4,7 na 2,4 živorojena otroka na žensko. Že več kot polovica svetovnih držav se sooča s premajhnim številom rojstev za naravno obnavljanje populacije.
Težave z rodnostjo ima predvsem razvit zahodni svet, kjer se rodnost giba pod dvema otrokoma na žensko v rodni dobi. Rodnost je najvišja v podsaharski Afriki, kjer znaša 4,6 živorojenih otrok na žensko v rodni dobi, najnižja pa je v Evropi in centralni Aziji, kjer znaša 1,8.
Zaradi globalnega napredka rodnost upada
V letu 1950 je bila rodnost najvišja v Jordaniji in sicer 8,9 živorojenih otrok na žensko v rodni dobi in najnižja v Andori, kjer je že leta 1950 znašala zgolj 1,7 živorojenega otroka. Za naravno obnavljanje populacije bi morala rodnost znašati vsaj 2,1 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi.
Rodnost se je v svetovnem merilu zmanjšala za polovico, največje znižanje pa je bilo med leti 1950 in 2017 zaznati v severni Ameriki, Evropi in Avstraliji, kjer je bil v tem obdobju upad rojstev več kot 60 %. Porast rojstev pa so doživele države srednje in južne Amerike, Afrike in Azije.
Rodnost se v Sloveniji veča
V Sloveniji polovico otrok rodijo ženske po 30 letu starosti, skupna rodnost pa je v letu 2017 znašala 1,5 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi. Po podatkih SURS je rodnost v Sloveniji trenutno 1,62 živorojenega otroka.
Od leta 1954, ko je znašala rodnost v Sloveniji 2,58 živorojena otroka, je stopnja rodnosti vztrajno padala. V 60. letih je bila rodnost v povprečju 2,30, v 70. letih 2,10, 80. letih je bila rodnost v Sloveniji približno 1,7, v 90. 1,3 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi. Dno je rodnost dosegla leta 2003, ko je bilo na žensko v rodni dobi rojenega samo 1,20 otroka. Od takrat je trend rodnosti ponovno v naraščanju.
Med sosednjimi državami je bila rodnost na Madžarskem v letu 2017 1,4 živorojenega otroka, a so v povprečju ženske rojevale mlajše. Tretjino otrok na Madžarskem so rodile ženske mlajše od 25 let. Podobno stanje rodnosti je tudi na Hrvaškem. V Italiji je rodnost še nižja (1,3 živorojenega otroka), veliko večino otrok pa rodijo ženske po 30 letu starosti.
Kakšni so razlogi za tako nizko rodnost?
Čeprav bi ob tem lahko pomislili na razne zdravstvene zaplete, ki parom preprečujejo, da bi zanosili in imeli otroka, je največji krivec za tako nizko rodnost globalni napredek. Z zmanjšanjem števila smrti otrok v prvih letih življenja, se je zmanjšalo tudi število rojstev. Prav tako pa pomembno vlogo igra lahko dostopna kontracepcija in vedno večja karierna vloga žensk v družbi.
Zato tudi ne čudi podatek, da je rodnost v državah tretjega sveta bistveno višja od povprečja, ki za leto 2017 znaša 4,2 živorojena otroka na žensko v rodni dobi. Najvišjo rodnost beležijo v Nigerju 7,1, sledijo pa Čad, Somalija, Mali, Afganistan, Burkina Faso, Burundi, Uganda, Angola.
Na drugi strani lestvice se je znašel razvit zahodni svet. Najnižjo rodnost beležijo na Cipru in v Tajvanu, sledijo pa Južna Koreja, Andora, Japonska in Poljska, kjer je rodnost 1,3 živorojenega otroka.
Povezani članki
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
lukaab
Uvoz muslimanov je predvsem velik problem, poglejte glavno mesto Ljubljana kjer se gradi mošeja z minaretom, po nikakršni logiki in nikakršni podlagi tam tega nikdar ni bilo, to je vse VSILJENO ! poglejte višegrajske države ( Poljska,Češka,Slovaška in Madžarska ) kjer je muslimanske populacije manj kot 0,4 % delež, priseljevanje pa minimalno nizko, to pomeni da je situacija stabilna, dolgoročno vzdržna, kaj pa Slovenija ? bomo šli po poti Francije, VB,Švedske, Belgije, Nemčije, Nizozemske ? čeprav z njimi nimamo nič skupnega , smo bližje višegrajski skupini !
MEFISTO
Če je že tako hudo z rodnostjo, bodo pa istospolni, ki postajajo najbolj vplivna družbena skupin, morali vzeti stvari v roke.
Lezbijke naj delajo otroke, geji jih pa naj rojevajo.
LGBT jim naj bo pa krstna botra.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.