Foto: Peter Merše

Pred kongresom, na katerem stranka DeSUS izbira novega predsednika, v času reševanja pandemije in v času, ko so oči mnogih uprte v najmanjšo koalicijsko partnerico, ali bo ta zamenjala stran in podprla »KUL« koalicijo Jožeta P. Damijana, smo se pogovarjali z morda najbolj samosvojim poslancem trenutnega sklica državnega zbora.

O Koaliciji KUL, kongresu DeSUSa., prihodnosti stranke, Karlu Erjavcu, Aleksandri Pivec, odnosu medijev in trdnosti koalicije smo se pogovarjali v odmevnem prvem delu intervjuja, ki je bil na Domovini objavljen včeraj.

V drugem delu pa smo naredili primerjavo med obema koalicijama v tem mandatu ter govorili o uspehih in neuspehih, komunikaciji in odprtih vprašanjih slovenske politike.

V trenutnem mandatu je DeSUS zamenjal dve koaliciji. Kakšna je z vašega vidika razlika med njima? V kateri je DeSUS lažje uresničeval svoj program in zakaj?

Najlažje naredim primerjavo delovanja s kolegi iz prejšnje koalicije, v času ko smo bili skupaj v koaliciji in zdaj, ko so opozicija. To se mi zdi zanimiv socialno psihološki fenomen. Ves čas sem predsednik odbora za finance. Sodeloval sem s poslanci LMŠ, SD, SAB in občasno Levice, organiziral sem koalicijska usklajevanja. To so bili po moji oceni povsem normalni, delovni ljudje.

Potem pa se je marca zgodila sprememba, ko je predsednik vlade namesto Marjana Šarca postal Janez Janša. Ti ljudje so v nekaj dneh do nekaj tednih doživeli totalno metamorfozo. Vsi so se preobrazili v vrhunske komunikatorje in v moralne kolose.

Lahko rečem, da tisto, kar se dogovorimo, velja.

To sem spremljal z začudenjem in ko sem iskal vzrok tega, sem ugotovil, da gre za obsedenost z eno osebo, in sicer z gospodom Janšo. Ta obsedenost nima nobenega utemeljenega razloga, ampak temelji na fanatizmu in na praznovernosti, da bo Janša uničil ustavne temelje države, kar je neumnost.

Kar pa se tiče operativnega delovanja v vladi, bom dal samo en konkreten primer. Gospod Janša je kot predsednik vlade v osmih mesecih, kolikor že traja mandat te vlade, prišel na konkretne operativne politične pogovore štirikrat. Gospod Šarec ni bil v poslanski skupini DeSUS kot predsednik vlade niti enkrat.

Kar se tiče delovanja na mojih področjih, lahko rečem, da tisto, kar se tukaj dogovorimo, to velja. Kar dobim v obliki protokolov ali zapisnikov, je vedno korektno povzeto. V prejšnji garnituri ni bilo vedno tako. Z garnituro, s katero trenutno sodelujem (SDS, NSi in SMC), imam pozitivno izkušnjo.

Je tudi program stranke zdaj lažje izvajati kot v prejšnji koaliciji?

Vsekakor. Odgovor je nedvoumen. Kar se tiče operativnega izvajanja politike, so stvari zdaj veliko bolj jasne in določene. Zame je pomembno, da če se nekaj dogovorimo, potem to velja. Ne pa da pridem zjutraj v službo, odprem elektronsko pošto in vidim, da si je nekdo nekaj premislil.

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor Republike Slovenije

Kako zdaj, po izkušnji sodelovanja z Janezom Janšo, gledate na očitke o njegovi domnevni avtokratičnosti?

Gospoda Janšo gledam kot politika, ki je dobil volitve. Leta 2018 je kot predsednik stranke dobil najboljši volilni izid v državi. Do sedaj smo imeli v samostojni Sloveniji osemkrat parlamentarne volitve in g. Janša je zmagal dvakrat. Leta 2004 in 2018. To so dejstva, ki me zanimajo.

Trenutno je predsednik vlade in glede na to, da ima 26 mandatov, druga največja stranka pa 14, se mi zdi to v parlamentarni demokraciji nekaj najnormalnejšega. Osebno imam dobro izkušnjo sodelovanja z njegovo stranko v vladi.

Včasih se vprašam, kdo v tej državi bi bil tak, da bi ga postavili pred mikrofone in bi mu ljudje verjeli, pa si ga ne znam predstavljati.

Kar pa se tiče bodočnosti: Trenutno je gospod Janša uspešen politik. Ali pa bo leta 2022 dobil ali izgubil volitve, bomo videli. Ne morem pa pristati na to, da bi v naprej izločil tretjino parlamenta pri kakršnem koli dogovarjanju, sporazumevanju ali pa političnem koaliranju. Ne moremo reči, da bomo 25, 26 ali pa 30 poslancev v naprej ignorirali.

Kdo sem jaz, da bom prišel v parlament in vnaprej ignoriral ljudi kot so Andrej Šircelj, Anže Logar, Marko Pogačnik ali pa Zvonko Černač, ali pa denimo tako korektno gospo, kot je Suzana Lep Šimenko. To se med civilizirani ljudmi ne dela. Mahničevska delitev duhov iz konca 19. stoletja, ki je očitno še nismo premagali, nas pelje v prepad, ne v razvoj.

In v situaciji kakršni smo zdaj – ali ponovni politični preskok na drugo stran za DeSUS pomeni politično rešitev ali zgolj še večje tveganje za slovo od parlamenta?

Vprašanje je, kako to oceniti. Mislim predvsem, da moramo strankarski interes tukaj podrediti državnemu interesu. Ko je država ogrožena, je državni interes, da ima stabilno oblast. Naša naloga je, da to stabilno oblast zagotavljamo. Ocenjujem, da je alternativa, ki se ponuja, veliko slabša, kot aktualna oblast, zato zdaj nima smisla izstopati. Biti moramo čvrst temelj oblasti, ki državo pelje skozi krizo.

Drži pa, da delamo napake. Soočeni smo z izredno komplicirano situacijo in od tega ne moremo odstopiti. Razmišljanje, da smo na oblasti zato, ker je alternativa še slabša od nas, pa morda ni najboljša popotnica za naprej.

Pa je bila odločitev za vstop v vlado napaka?

To definitivno ni bila napaka. V parlament sem prišel kot človek, ki želi spremeniti financiranje lokalne samouprave. S povprečnino skoraj 624 evrov letos in 628,20 evrov za prihodnji dve leti smo dosegli, da je osnovni vir financiranja občin (65-75% celotnih prihodkov občin) na tako visoki ravni, kot ni bil še nikoli. To je oprijemljivo in se bo prek investicij v lokalni samoupravi poznalo na ozemlju celotne države. Zame je to izjemnega pomena.

Kako enotna pa je poslanska skupina DeSUS? Je možno, da bi se del poslancev odločil podpreti eno opcijo, medtem ko bi del poslancev ostal v drugi?

V tej situaciji mislim, da te opcije ni. Ne morem pa napovedati, kaj se bo dogajalo v naslednjem mesecu ali v roku 60 dni. Situacija v poslanski skupini utegne biti precej volatilna, odvisno od razvoja dogodkov. Trenutno pa ne vidim nobenega razloga za to. Potrudil se bom prepričati svoje kolege, da ne eksperimentiramo, ampak mandat oddelamo do konca, predvsem zato, ker država zdaj potrebuje stabilno vlado, ne pa vsakodnevnega prepiranja in špekuliranja, ali bomo ostali v koaliciji ali ne.

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor Republike Slovenije

V medijih smo slišali tudi ideje, da bi mandatar lahko bil Karl Erjavec. Kako gledate na idejo, da bi vlado vodil predsednik stranke s petimi poslanci v parlamentu? Koliko je z vašega vidika ta scenarij realen?

Na to gledam kot na še eno od zgodb slovenske politične norosti. Kako naj bo mandatar predstavnik stranke, ki ima pet od devetdesetih mandatov?

Vrniva se h koaliciji, v kateri DeSUS deluje sedaj. V medijih se je malo poročil o tem, kaj je v tej koaliciji vsebinsko narejenega. Kako gledate na delovanje DeSUS v Janševi vladi, kako uspešno lahko uveljavljate svoj program in kaj še načrtujete?

Zame je pomembno, da smo zakon o demografskem skladu pripeljali do tega nivoja, da so se deležniki, ki jih to zanima, vsi, brez izjeme (sindikati, menedžerji in nadzorniki) postavili po robu. V Sloveniji se še ni zgodilo, da bi se sindikati in menedžerji postavili na isto stran. To je zame največji dokaz, da smo na pravi poti.

Druga stvar je ustanovitev urada za demografijo, na katerega bodo prenesene nekatere pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Čas je, da se z demografijo začnemo ukvarjati institucionalno, na ravni vlade.

Vsakdo, ki je izvoljen v državni zbor, ima politično legitimnost in se je z njim treba pogovarjati.

Tretja stvar, s katero pa se ukvarjam, je financiranje lokalne samouprave. Pripravljamo določene spremembe sofinanciranja investicij na lokalnem nivoju iz državnega proračuna, da bi se te dvignile na višji nivo, kot je danes. Če bom tukaj uspel še kaj doseči, bom zelo zadovoljen.

Če bomo delovali na način, kot zdaj delujemo, bo januarja prihodnje leto redno usklajevanje pokojnin v višini 2,5 odstotkov. Določeno bo izredno letno usklajevanje pokojnin oz. letni dodatek, v jesenskih mesecih pa pripravljamo kompenziranje zaostanka države za poravnavo obveznosti do upokojencev, ko so bili prikrajšani zaradi neusklajevanja pokojnin v kriznih razmerah prejšnje finančne krize. Podrobnosti še ne morem razkriti, se pa stvari razvijajo v to smer.

Treba pa se je zavedati, da v situaciji, v kateri se nahajamo, ko imamo proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu načrtovan v višini 2,5 milijard evrov in v letu 2022 v višini 1,2 milijarde evrov, moramo imeti samoomejitve. Moramo financirati krizo. Samo en ukrep v PKP 6 potencialno lahko znese milijardo evrov v devetih mesecih. Moramo biti realni.

Glede na to, da ne moremo predvideti, kako dolgo bo trajala pandemija, bomo morda morali izvesti rebalans proračuna že za leto 2021, ki bi lahko primanjkljaj povečal in uvesti druge ukrepe za reševanje gospodarstva in državljane. V takih časih je treba biti skromen pri oblikovanju politik in zadržan pri pretiranih posploševanjih.

Foto: Peter Merše

Kaj pa je po vašem mnenju največja napaka te vlade?

Jaz ne bi govoril o napakah. Mislim pa, da imajo ljudje v očitkih prav, da bi morali v tem času krize, ko je treba ljudem pojasnjevati, zakaj so sprejeti določeni ukrepi, imeti ljudi, ki bi to znali predstaviti na malo mehkejši način kot tisti, ki to počnejo trenutno.

Včasih se vprašam, kdo v tej državi bi bil tak, da bi ga postavili pred mikrofone in bi mu ljudje verjeli, pa si ga ne znam predstavljati. Mislim, da kdorkoli bi bil, bi ga znali popljuvati, ne glede na to, kaj bi povedal.

Konec leta se izteče rok za spremembo volilne zakonodaje. Boste rok ujeli?

Pripravljena je sprememba okrajev. To bo zagotovo prišlo v obravnavo v državni zbor in pričakujem, da bo sprejeto, ker je za to potrebnih 46 glasov. Nisem prepričan, če bo ta sprememba zadovoljila Ustavno sodišče, ki je odločilo, da so razmerja med največjim in najmanjšim okrajem prevelika.

Z ukinitvijo okrajev bi politika postala še bolj profana, saj bi kandidirali ljudje, ki bi bili širši publiki zanimivi kot zabavljači ali športniki, v parlamentu pa bi se zelo težko znašli.

Drži pa, da so opozicijske stranke ponovno vložile v obravnavo predlog zakona, s katerim bi volilne okraje ukinile in uvedle absolutni preferenčni glas. Za to spremembo je potrebnih 60 glasov, ki pa jih, kar predlagatelji dobro vedo, ni mogoče dobiti. Z vlaganjem tega zakona v proceduro tako samo blokirajo zakon, ki ga je pripravila vlada. Pred naslednjimi državnozborskimi volitvami bodo te stvari zagotovo urejene.

DeSUS nasprotuje ukinitvi okrajev. Zakaj?

Ukinitev okrajev pomeni nezmožnost kandidatov iz manjših krajev, da bi bili izvoljeni. Vsaka volilna enota ima sedež enote in še nekaj večjih mest, mi vsi pa prihajamo iz manjših krajev. Težko je pričakovati, da bomo podprli nekaj takega.

Namen ukinitve okrajev pa je, da bi se na liste uvrščalo ljudi, ki so znani na področju športa, zabave, ali kje drugje in nimajo veze s politiko. Politika bi tako postala še bolj profana, saj bi kandidirali ljudje, ki bi bili širši publiki zanimivi kot zabavljači ali športniki in ne kot politiki, v parlamentu pa bi se zelo težko znašli. Parlamentarno delo je resno delo in zahteva določene življenjske izkušnje. Mislim, da bi vsakdo, ki kandidira za poslanca prej vsaj dva mandata moral delovati v lokalni samoupravi, vsaj kot občinski svetnik, da bi si ustvaril idejo, kako politično odločanje sploh izgleda.

Kako gledate na očitek o brutalnem kadrovanju trenutne vlade?

Jaz v tem ne vidim ničesar takšnega, česar v Sloveniji nismo videli že večkrat. Zame to ni problem. Problem je kvaliteta ljudi, ki prihajajo na pozicije. Ta kvaliteta pa je vprašljiva tako v sedanji kot v mnogih prejšnjih koalicijah.

SDS se očita, da hoče pridobiti kontrolo nad policijo. To je tak kretenizem, da bi spodobnega človeka moralo biti sram izreči kaj takšnega. Policija ima nekaj več kot 7.000 zaposlenih, ki imajo svojo integriteto, profesionalnost. To ni neka amorfna masa, ki jo je možno kar tako prevzeti. Tak očitek je neposredna žalitev teh ljudi.

Podobno v sodstvu. Poslušam, da rušimo ustavne temelje države. Kot da lahko en politik, ki ima omejen mandat kar tako pridobi na svojo stran množico 1.200 večinoma vrhunsko izobraženih sodnikov in z njimi začne uničevati državo. To je neresno. Zanimivo je za medijsko ustvarjanje problemov iz niča, ampak ni pa čisto nič takega, čemur bi veljalo posvečati pozornost.

Ali lahko hitri prsti na Twitterju ali pisanje pisem predsednika vlade predstavljajo razlog ali povod za razpad koalicije?

Če bi kaj takega bilo razlog za razpad koalicije, bi to bilo skrajno žalostno. Osebno mislim, da gospod premier dela veliko napako, ko tako komunicira preko Twitterja, ker to ni primerno njegovemu položaju. Ne glede na to, kaj delajo drugi politiki. Mislim, da je to popolnoma neustrezno glede na njegovo stopnjo inteligentnosti. Ne bi si smel dovoliti, da sebe in svojo funkcijo izenačuje s tistimi, ki Twitter uporabljajo za to, da se izživljajo. To ne pritiče predsedniku vlade.

Kar pa se tiče dopisov v Evropo, mislim, da gre za izjemno obliko pretiravanja, še posebej pri interpretaciji teh dopisov s strani opozicije in splošne javnosti. Slovenija ni tako silno pomembna, kot si nekateri predstavljajo.

Če poslušate naše opozicijske voditelje, potem dobite vtis, da se v Berlinu tresejo, v Parizu zadržujejo dih in v Rimu ne morejo spati, ker nestrpno čakajo, kaj jim bodo slovenski politiki povedali. Resnica je povsem drugačna. V Berlinu, Parizu in Rimu se gladko požvižgajo na to, kaj si mislijo naši politični junaki.

Mislim, da se je treba pogledati v ogledalo, se umestiti v realne okvire in se zavedati, koliko dejansko pomenimo v skupnosti držav, kjer smo.

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor Republike Slovenije

Pred vsakimi volitvami novinarji predstavnike političnih strank sprašujejo, ali so po volitvah pripravljeni sodelovati s stranko SDS. Ne glede na radikalnost njene politike in vse ekscese, ki so si jih do sedaj v parlamentu privoščili njihovi poslanci, pa še nismo slišali novinarskega vprašanja, ali so stranke pripravljene sodelovati z Levico. Ima torej kakšne pomisleke glede sodelovanja z Levico stranka DeSUS, oziroma vi osebno?

Ne. Moje osebno stališče je, da ima vsakdo, ki je izvoljen v državni zbor, politično legitimnost in se je z njim treba pogovarjati. Neodvisno od tega, kateri politični opciji pripada in ali se z njim strinjamo ali ne. Treba se je pogovarjati, iskati kompromise, dogovore in to dokončati s sklenitvijo politične koalicije.

S kolegi iz Levice imam izjemno pozitivno izkušnjo iz leta 2019, ko sem vodil kampanjo za dvig povprečnine za občine. Predlog sem jim predstavil. Oni so ga preučili in nato podprli.  Imam pa pomisleke do njihove radikalnosti, napadalnosti in zanikanja čisto vsega, kar se naredi z vladne strani.

Jih pa tudi razumem. Prej so bili v poziciji, ko so lahko predsednika vlade izsiljevali, kakor so želeli, ker so zagotavljali glasove, ki so omogočali obstoj vlade. Zdaj so to pozicijo izgubili. Nimajo več nobene možnosti na karkoli vplivati ter o čemerkoli odločati in to je povzročilo to napadalno aufbiksarstvo, kot sam rečem temu.

33 KOMENTARJI

  1. Spoštljiv in hvaležen poklon gospodu poslancu in predsedniku parlamentarnega odbora za finance za njegovo vrednotno držo!

    Je pozitiven zgled drugim poslancem, kakšno je vrednotno poslanstvo poslancev in kakšna naj bi bila vrednotna slovenska politika.

    • Ozavestiti, se pridužujem. Ta poslanec me je prav presenetil. Za svoja stališča ima argumente. S takim se je lahko pogovarjati in doseči neko odločitev. Take potrebujemo v parlamentu. Ne pa tistih zabavljačev, ki s svojim predsodki in čudaško ideologijo hujskajo volilce.

  2. Mislim, da bi Desus pridobil na ugledu, če bi bil predsednik stranle gospod Polnar.

    Vidim ga kot DEMOKRATA, pripravljenega z vsemi sodelovati.
    Z razliko od drugih Levih strank, NIMA ČREDNEGA NAGONA, da bi “kamenjal” dežurnega krivca. Z razliko od Levih, zna Janšo pohvaliti, kot dobrega voditelja, ki je resen in se drži dogovorjenega.

    Kot pameten človek, zna povedati, da je ta vlada DOBRA, pa čeprav jo nekateri NAPADAJO od prvega dne dalje. Vse dobre ukrepe Levica obrača v slabo. Seveda ji pridno pomaga (kar je nedopustno) tudi RTV. Zato je to divjanje po Ljubljani prav bolano.

    Erjavec ne seže Polnarju, niti do kolena. Prav čudež bi bil, da bi v tem času, ko je bil navaden član stranke – tudi “dozorel”.
    Videli bomo po njegovih naslednjih korakih – ali bo po vrnitvi RUŠIL ali POMAGAL?

    • Gospoda Polnarja sprašujem, če ga je kdo nagovarjal, da bi kandidiral na njihovem kongresu!? Mislim, da bi si stranka z njim na čelu pridobila veliko zaupanja! Če bi primerjali Polnarja in Erjavca s prispodobami iz živalskega sveta, potem je prvi vretenčar, drugi pa mnogoščetinar!

  3. Jaz bi bil bolj previden pri pohvalah ! Tudi enega drugačnega, sicer popolnoma noro lažnivega poslanca ste zelo hvalili ko je prestopil iz ene komunistične stranke v drugo, govori pa enake neslanosti kot jih je prej. Kako more kdo sploh prestop poslanca pohvaliti ? To je izdaja volilcev, četudi gre za tako pokvarjeno “levo demokracijo” kot jo imamo v SLO !
    G. Polnarja nihče ni vprašal kje je vzrok tega “fanatizma in praznovernosti” zoper PV Janeza Janšo ! Res mislite da gre za skrb glede rušenja ustavne ureditve o čemer nam odgovarja poslanec Desusa ?? Kaj so resnični vzroki gonje zoper to vlado in predvsem PV, pač normalni ljudje vemo…Vemo ker smo sami prišli do sklepanja in ker še koga pametnejšega od nas poslušamo…G.Polnar nič o tem….
    Še kaj drugega v teh odgovorih je potrebno jemati z malo distance.
    Sicer pa se bomo o Desusu v prihodnje še pogovarjali….
    G.Polnarju tudi ni bilo postavljeno nobeno vprašanje o tem kar so ključni vzroki za razkol v slovenskem narodu in v politiki,. nič o medijih, nič o odgovornosti za slabo epidemiološko sliko, nič o zasebnem šolstvu ali zdravstvu, nič o vojski na meji itd itd…
    Ne se prehitro navduševat…

  4. G. Polnar,

    klobuk dol, res nam manjka takšnih korektnih poslancev v parlamentu. Levičarskih razgrajačev ne morem primerjati z Vašim zrelim gledanjem in konstruktivnim pristopom.

    • Naj se no najde kakšen človek v politiki, ki bi dzi nu nje ja ju ponudil mesto svetovalca!! Zamujate enkratno priložnost, ke ON VE kdo je JJ!! Samo on na širnem svetu! Kaj vse bi nam bilo prihranjeno!!

      • Dzi nu… tudi meni se je politika zagabila. Vztrajam le še zaradi JJ in njemu podobnih! Vztrajam zaradi demokratov! Vztrajam, ker verjamem v demokracijo! Vztrajam, ker verjamem v Slovenijo, ki bo ohranila temeljne vrednote naših prednikov ali pa je ne bo več!
        Naj KLERIKALKO jemljem kot zmerljivko ali kot kompliment!?

  5. G. Polnarja spoštujem, – tudi, če se vedno z njim ne strinjam – ker svoje izjave argumentira. On ima svoj izdelan pogled na življenje in v tem je dosleden pri zagovarjanju stališč tudi takrat, ko dejstva ne gredo vedno v njegov prid jih je pripravljen priznati. Z nekom, ki zagovarja moč argumenta in ne argument moči lahko argumentirano razpravljaš in iz takšne diskusije lahko pride do boljših rešitev
    Kar pa pisec po imenom LJBLJANA piše na koncu za kaj ga niso vprašali o nekaterih temah, je čista demagogija.
    Privatno šolstvo ??? Kar ga je privatnega šolstva se njegov delež meri v promilih in ne v procentih. A se tega bojimo ??? G. Nemec, ki je med zelo glasnimi v tem pogledu, je baje vso izobrazbo razen osnovne, pridobil na privatnih šolah ???? Kakšna dvoličnost (nitke)
    Privatno zdravstvo: Poglejte Gantarja ( in Erjavca, ki mu v celoti zaupa) Zakaj hoče nagnati dr Bregantovo ,( sekretarko ) Iti mora, ker mu je preprečila, da bi Gantarjev prijatelj, sicer zdravnik in bivši minister in njegovo privatno podjetje dobilo ekskluzivno pravico kontrole, vredno nekaj miljonov €. In drugo: Za sekretarja bi pripeljal g Prilkla (ekonomista ??) ki je sedaj vodilni pri nabavi v UKC Ljubljana. Torej tam, kjer so preplačevali material ( žilne opornice dokazano !!!) In sedaj bi ta človek šen na ministrstvo, da vse skupaj pokrije ??? Tisti, ki jih je polna usta javnega zdravstva, jim je to izgovor, da ko gre za denar in njihove koristi v praksi delajo za privatno korist omrežja
    Vojska na meji jih moti ??? Kaj pa v Avstriji in Franciji in Nemčiji, ko je vojska ne samo na meji, temveč tudi na ulici- To so tisti, ki bi prvi uporabili ( v preteklosti so jo že !!!) če bi tako prišli na oblast.
    Daj gospod “Ljubljana” za svoje trditve navedi kakšne argumente

  6. Državni poslanec Robert Polnar je izvoljenec ljudstva, ki se osebno prepoznavno, dejavno in iskreno približuje ustavnemu idealu, namreč da skuša po svoji vesti in osebni presoji zastopati v parlamentu koristi in interese večine državljanov, davkoplačevalcev in volivcev ter se ne pusti podrejati kratkoročnim interesom in koristim lastne stranke Desus in njene trenutne zavezanosti vladajoči koaliciji ali opoziciji.
    Njegovi nastopi v parlamentu in v javnosti, kolikor mu uredniki in časnikarski aktivisti “četrte veje oblasti” sploh dovolijo dostopanja do volivcev, so praviloma resni, pretehtani, utemeljeni z argumenti in daleč vstran od populističnih političnih floskul ter fantazmagorij premnogih medijskih ljubljencev in lažnih prerokov.

    Prav zaradi vsega zgoraj povedanega me preseneča, da se tudi poslanec Polnar, skupaj s celotno poslansko skupino Desusa, tako vztrajno in načelno upira nujni spremembi ustavno spornega sorazmernega volilnega sistema, in sicer od ukinitve diskriminatorno neenakomernih in neenakopravnih volilnih okrajev v smeri pričakovane in zahtevane uveljavitve ustavne pravice volivcev do prednostnega glasu na ravni volilne enote, s katerim bi končno volivci pridobili ključno ustavno sicer že deklarirano pravico do izbire med ponujenimi kandidati na posamezni strankarski ali celo ne-strankarski listi skupine volivcev.

    Prepoznavni samostojni državni poslanci, kakršen je Robert Polnar, bi s pravico volivcev do prednostnega glasu absolutno pridobili možnost, da so izvoljeni ne le po ključni (samo)volji vodstva stranke, ki jih je doslej postavljala na najvišja mesta v domnevno najbolj izvojljivih volilnih okrajih, ampak da so izvoljeni po svobodni volji volivcev, in sicer ne glede na to, na katero mesto na kandidatni listi bi jih postavilo vodstvo stranke. Uspešno bi lahko kandidirali celo na samostojni in izven-strankarski kandidatni listi, kar v sedanjem volilnem sistemu pod absolutnim in ustavno spornim nadzorom in primatom političnih strank ni niti predstavljivo.
    Državni poslanec, ki bi bil veljavno izvoljen s prednostnimi glasovi vseh volivcev v določeni volilni enoti, bi bil mnogo bolj formalno in dejansko neodvisen od vodstva stranke, na katere listi je bil izvoljen, kot je sedaj, in mnogo bolj neposredno bi bil tudi odgovoren volivcem v lastni volilni enoti ter celotnemu volilnemu telesu. Nesporno večinska Izvolitev s sledljivimi in dokumentiranimi prednostnimi glasovi v posamezni volilni enoti bi v skrajnem primeru omogočila tudi uveljavitev instituta demokratičnega odpoklica poslanca v določenih z zakonom predpisanih primerih.
    Ugovor poslanca Desusa, da bi prednostni glas morebiti favoriziral le kandidate iz večjih središč posamezne volilne enote (če bi uveljavili domicilno načelo, po katerem bi lahko v posamezni volilni enoti kandidiral le kandidat s stalnim bivališčem na območju omenjene volilne enote) je na precej majavih nogah. Saj danes lahko stranke kandidirajo svoje “favorite” po vseh volilnih enotah oz. okrajih ne glede na stalno bivališče kandidata, zaradi česar imamo med izvoljenimi poslanci v aktualnem sklicu absolutno in nesorazmerno premoč Ljubljančanov oz. prebivalcev osrednje slovenske pokrajine.
    Skratka: ukinitev med seboj količinsko neprimerljivih in neenakopravnih aktualnih volilnih okrajev in uveljavitev prednostnega glasu znotraj volilnih enot (po preverjenem zgledu volitev v Evropski parlament) bi zagotovo pomembno približala sorazmerni volilni sistem k temeljni zahtevi veljavne ustave, da volivci pridobijo odločilen vpliv na izvolitev državnih poslancev. Da bi se Državni zbor hkrati tudi resnično osvobodil neustavnega ljubljanocentrizma pa bi morali poleg pravice slehernega volivca do prednostnega glasu, podeljenega posameznemu kandidatu, uveljaviti še domicilno vhodno selekcijo. Na kandidatnih listah v posameznih volilnih enotah bi smeli kandidirati le kandidati s stalnim bivališčem v eni od občin iz te volilne enote. S tem bi pridobili vsaj približno enakopraven in enakovreden dotok kandidatov oz. izvoljenih poslancev iz vseh osmih volilnih enot, kar bi zagotovo prispevalo k decentralizaciji oblasti na ravni zakonodajne in posledično tudi izvršilne veje oblasti.

  7. Matkurja pa uoče Petjal’n!
    Kršenmatiček in zaprmejduš krucihajlon, tale tov.polnar mi je po njegovih izjavah zadnjih let dal
    sila pozitivno sliko, s svojim besedovanjem pa me je veselo presenetil do fula, kajti nisem vedu, da levuharski pol slovenistanskega nadboljševiškega sveta premore takega dedca. Prav vesel sem ga bral, odlično. Odlična kajla frankenštajnom iz pravljičarskega “Ustavnega loka”, da se on pri svojih lepih zdrelih letih ne bo zajebaval in si pridil prigaranih življenskih radosti Zavedanja!
    Mislim, da je Golobič Gregorjonoviču – Stalinu zelo zakisal dan, Kučan se je zagotovo odkašljal, ker ne ve točne kje je pustil črni bicikel. Da o zmešano zmedenemu seratorju Damjanu sploh ne govorim- saj je prebral , oz. so mu poročali, da se kar vsak pa ne da kupiti
    na slovenistanskem – res pa je, da vemo, da se Polnarjevi sotrudniki boje volitev kot Hudič križa.
    Torej najmanj zgube bo, da Janša da Koglnu avto s šoferjem in bencina za čez leto.

  8. Zanimivo, kako na vas gledajo upokojenci, glede nato da zavirate razvoj podeželja. Pa čeprav ste sami od tam. Po zadnjih glasovanjih ste sami tihi podpornik JJ in njegove vojske. Tudi upokojenci bodo prepoznali vaš dvolični obraz

  9. Zanimiv intervju in zanimivo razmišljanje.

    Se strinjam o videnju poslancev kot osebah, ki naj glasujejo po lastni vesti in prepričanjih. Vendarle, to lahko uspešno deluje le v volilnem sistemu, v katerem bi imelo ljudstvo možnost prednostnega glasu in izbiro poslancev. V trenutni klimi slovenske družbe, ki je izjemno polarizirana, in s trenutnim volilnim sistemom, ko ljudje volijo stranko, je zadeva dokaj delikatna. Namreč, če se enim zdi to pokončna drža, lahko drugi to dojemajo kot izdajstvo. V trenutni situaciji je na koncu vse stvar pogleda. Na primer, če si je gospod Polnar s svojim razmišljanjem in držo pridobil simpatije komentatorjev, ki pozdravljajo “razmišljanje z lastno glavo”, bi v primeru, da bi Polnar o vstopu v koalicijo, njenem delu in v. Janši govoril drugače, te isti komentatorji govorili o osebi brez hrbtenice, verjetno bi bil označen za “levaka” ipd.

    Torej skrajni čas je, da se volilni sistem spremeni.

  10. Absolutno nujno je uvesti dvokrožni večinski volilni sistem, ki ima pred proporcionalnim za parlamentarne volitve toliko prednosti, da jih je težko našteti. Goljufanje volilcev s prestopanjem poslancev med strankami po volitvah bi se nehalo. Goljufanje volilcev zaradi povolilnih koalicij (namesto predvolilnih) bi se nehalo. Volilci bi glasovali neposredno za posamezne kandidate, s čimer bi se prenehala tako imenovana strankokracija, ko stranke (tako kot nekoč KPS) namesto volilcev določajo zmagovalce volitev. Goljufanje volilcev, kar se tiče predvolilnih programov, bi bilo zelo oteženo tudi zato, ker bi bil mogoč odpoklic izvoljenih poslancev oz. županov, če bi volilci ugotovili, da delujejo proti njihovim interesom in prelamljajo predvolilne obljube. Vse vsakič nove stranke, majhne stranke, ki komaj zlezejo čez volilni prag v parlament, ekstremistične stranke in sindikalne stranke, npr. Desus, bi bile onemogočene. Drobitve parlamenta v nešteto majhnih interesov bi bilo konec, parlament bi postal ustanova, ki lahko sprejema odločitve, ne samo bolnih kompromisov. Dejansko vladanje majhnih strank z izsiljevanjem večjih bi se končalo.
    In končno, človek bi zvečer po volitvah pogledal rezultat in bi mu bilo vse jasno. Tako pa so za izračun rezultata volitev potrebni matematični eksperti, Droopov količnik, d’Hondtov količnik in ne vem kakšne oslarije še. Končni rezultat vseh teh akrobacij pa je, da je bil na zadnjih volitvah v parlament iz Celja mesto izvoljen nekdo, za katerega je volilo 1273 ljudi, tisti, ki je prejel 2565 glasov, pa je ostal zunaj. To pomeni, da imamo v komunizmu dve vrsti volilcev: eni imajo glas, ki je dvakrat več vreden od glasu drugih.
    Zaradi proporcionalnega volilnega sistema je zdaj Slovenija togo gospodarsko in politično truplo v stanju rigorja mortis, kjer vlada negativna kadrovska selekcija in kjer se ne more in ne sme spremeniti nič, samo posvečeni smejo ves čas krasti, davkoplačevalci pa jim ropanje prisilno financiramo in ga bomo do bridkega konca – popolnega bankrota države.
    Britanec Peter Hitchens je dobro opisal proporcionalni volilni sistem: »Bojim se uvažanja proporcionalnega sistema iz celinske Evrope, kjer volitve ne odločajo o tem, kdo je na oblasti, kjer z volitvami ne morete nekoga odstraniti z oblasti in kjer do vseh dogovorov pride šele po tem, ko se volišča zaprejo.” https://www.delo.si/sobotna-priloga/skoda-ki-bi-jo-povzrocil-nov-referendum-bi-bila-strasna-168227.html.
    Čas je, da Slovenci (na ulicah in trgih, če ne gre drugače) zahtevamo volilno pravico zase! Zdaj je namreč nimamo.

    • In še nekaj: Slovenija je med najbolj skorumpiranimi državami na svetu. Pomemben vzrok korupcije je proporcionalni volilni sistem. Zdaj je prišlo že tako daleč, da KUL kupuje poslance SMC in Desusa praktično javno in vsem na očeh.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime