Robert Golob spoznava, da je z novo opozicijo dialog mogoč

Ljubljana, vlada. Delovni posvet predsednika vlade Roberta Goloba s predsedniki in vodji poslanskih skupin parlamentarnih strank, predstavniki energetskih podjetij ter ekonomskimi strokovnjaki na temo ukrepov za zajezitev prehranske in energetske draginje ter zagotovitev energetske varnosti drzave. Foto: STA

Srečanje političnega vrha na temo draginje, ki ga je sklical premier Robert Golob, vzbuja upanje, da je med vodilnimi politiki v državi dialog še mogoč. Po srečanju je premier Golob predstavil dva ključna ukrepa na področju energetike, za katera konec poletja nameravajo sprejeti interventna zakona. S prvim nameravajo izenačiti vse gospodinjske odjemalce energije, ne glede na to, prek koga kupujejo elektriko oz. plin, drugi ukrep pa je znižana stopnja DDV na vse energente.

To ni bil zadnji sestanek, znova se nameravajo srečati konec avgusta, ko naj bi bili zakonski predlogi tudi že bolj konkretizirani. Dogajanje sicer kaže na bistveno drugačen odnos aktualne opozicije in aktualne koalicije do dogovarjanja o kriznih ukrepih. V obrnjenih vlogah so nekateri akterji trenutne koalicije takšna srečanja bojkotirali.

Po dve uri in pol trajajočem sestanku je pred novinarje stopil premier Robert Golob in predstavil izkupiček sestanka, ki ga je sklical na temo draginje. Tokrat so se osredotočili na področje energentov.

V razpravi, ki je bila po Golobovi oceni strokovna in konstruktivna s strani vseh udeležencev, je bil predstavljen Načrt Evropske komisije in plinskih operaterjev, kako preživeti zimo brez redukcij tudi v primeru, da se dobava ruskega plina v Evropo povsem ustavi, ter predlagani ukrepi vlade v boju z draginjo.

Ključni ukrepi: znižanje DDV, regulacija cen in dodatki za najranljivejše

Med ključnimi ukrepi je Golob izpostavil izenačitev vseh gospodinjskih odjemalcev. V preteklem letu se je namreč dogajalo, da so gospodinjstva, ki elektriko ali plin kupujejo pri upravnikih blokov, plačevala tudi do štirikrat višjo ceno kot tista, ki so jo kupovala neposredno od operaterjev. To diskriminatorno obravnavo gospodinjstev nameravajo odpraviti z interventnim zakonom.

Drug ukrep, ki je že pripravljen, je znižanje DDV, ki bo veljalo za vse energente, ki se uporabljajo za ogrevanje. To bodo znižali s trenutnih 22 % na 9,5 %. Poleg že znižane elektrike torej tudi kurilno olje, lesna biomasa, zemeljski plin in drugi. Tudi za to je potreben zakon. Oba nameravajo pred obravnavo predstaviti tudi opoziciji, nato pa skozi državni zbor spraviti brez zapletov po skrajšanem postopku, da bi začela veljati še pred kurilno sezono, ki se začne z oktobrom.

Dodatno je Golob napovedal še regulacije cene plina, ki bo veljala za zaščitene kategorije – gospodinjstva, mala podjetja in javne službe ter ciljne draginjske dodatke.

Tokratni sestanek je bil namenjen draginji na področju energentov, je pa Golob napovedal, da se bodo sestajali tudi še v prihodnje, saj je na mizi tudi draginja na področju prehrane in druga pereča vprašanja.

Pri prehrani zaenkrat ne pričakujejo regulacije cen, le pregled cen v košarici izbranih artiklov ter podvojitev blagovnih rezerv na področju pšenice. Golob ocenjuje, da je takšna oblika srečevanja lahko dober temelj tudi v prihodnje pri reševanju »neideoloških vprašanj, ki se tičejo celotnega naroda«. Znova naj bi se srečali že konec avgusta.

Na vladni strani so se srečanja udeležili še infrastrukturni minister Bojan Kumer, finančni minister Klemen Boštjančič in minister za delo Luka Mesec, ki pa nastopa v vlogi koordinatorja Levice. Namesto gospodarskega ministra Matjaža Hana je na posvet prišel njegov državni sekretar Dejan Židan.

Prisotni so bili tudi: direktor Plinovodov Marjan Eberlinc, direktor Elesa Aleksander Mervar ter ekonomista Matej Lahovnik in Mojmir Mrak. Prvak SDS Janez Janša je na srečanje prišel v spremstvu podpredsednika sveta stranke Rada Gladka, predsednik Nove Slovenije Matej Tonin pa v spremstvu vodje poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja.

Opozicija na srečanje v konstruktivnem duhu

Janša je ob prihodu na sestanek ocenil, da je že skrajni čas, da vlada pripravi »ukrepe, s katerimi se uravnoteženo naslovi probleme gospodarstva, kmetijstva in ljudi, ki jih imamo s to draginjo«, ter dodal, da bo SDS podprla vse ukrepe, ki bodo v korist ljudi in gospodarstva. Dodal je še, da imajo ogromno predlogov, a so brez parlamentarne večine za njihovo uveljavitev.

Tonin je napovedal iskanje skupnih rešitev, med predlogi NSi pa omenil tudi znižanje DDV ter dodal, da so pripravljeni tudi poslušati druge ter podpreti njihove predloge, če bodo boljši. »Več pogovora pomeni manj možnosti za konflikt in boljše rezultate,« pa je dejal glede sodelovanja med vlado in opozicijo. Omenil je tudi sodelovanje med vlado in opozicijo v preteklosti na formalni ravni ter izrazil pripravljenost, na morebitno tovrstno ponujeno roko, do katere pa, vsaj po izrečenem po sestanku, vendarle še ni prišlo.

Zgodovina (ne)sodelovanja med vlado in opozicijo

Spomnimo, Janez Janša je kot premier v času vseh treh svojih vlad opozicijskim strankam ponujal formalno partnerstvo, preko katerega bi potekale predstavitve ključnih zakonskih predlogov pred vložitvijo v Državni zbor ter dialog in sodelovanje. Opozicija ob tem ni bila vezana, da bi predloge morala podpreti, bi pa lahko podala svoje predloge.

V času prve Janševe vlade so takšno sodelovanje sprejeli Socialni demokrati pod vodstvom Boruta Pahorja, na naslednjih volitvah pa dosegli relativno zmago. Dogovor o sodelovanju so podpisali tudi v SNS Zmaga Jelinčiča.

V času tretje Janševe vlade so Socialni demokrati po vodstvom Tanje Fajon ubrali povsem drugačno pot. Ne le, da so zavrnili formalno sodelovanje med vlado in opozicijo. Ko je podoben sestanek političnega vrha na temo spopadanja z epidemijo covida-19 sklical predsednik republike Borut Pahor, so ga bojkotirali, prav tako drugi člani tedanje »KUL opozicije«.

Svojo odsotnost so tedaj pogojevali z uresničitvijo serije opozicijskih ukrepov oz. opravičevali z nasprotovanjem politiki SDS. V Levici so bili tedaj prepričani, da bi njihova udeležba na sestanku političnega vrha glede izhodne strategije iz covida pomenila priložnost za zvračanje odgovornosti za lastne napake na opozicijo.

Zreli in nezreli politiki

Ko je bila naša država pred letom in pol v primežu epidemije covida-19 je tedanja opozicija srečanje bojkotirala. Nasprotovanje vladi je bil prvi in bolj ali manj edini cilj, ki so ga bili pripravljeni doseči za vsako ceno. Tokrat je drugače, saj aktualna opozicija kaže resen namen, da sodeluje pri reševanju krize.

Mnogi bi rekli, da gre za sodelovanje s figo v žepu, glede na aktivnost opozicije na nekaterih drugih področjih, a pri tem je treba upoštevati, da gre za referendumske predloge na področjih, kjer skuša vlada rušiti institucionalne temelje, denimo RTV Slovenija ali pa vladne birokracije.

Še ničesar pa opozicija ni rušila glede reševanja krize, kjer je ta vlada izrazito počasnejša od prejšnje. Pri čemer govorimo o področju, ki naj bi ga naslavljali prioritetno, kot je pred volitvami vehementno napovedoval Robert Golob.

Samo za primerjavo. Janševa vlada je v enakem času od nastopa mandata v veljavo spravila že dva paketa protikoronskih ukrepov, zaradi katerih je Slovenija iz koronske krize izšla kot druga najuspešnejša evropska država. Golobova vlada je zaenkrat predstavila dva zelo preprosta predloga – znižanje DDV in izenačitev gospodinjstev – ter nekaj idej na področju hrane.

Seveda pa ne bi bilo pošteno, če bi rekli, da nič kaj dosti ne delajo. Kadrovski števec se vrti kot za stavo, rušenje strukture RTV Slovenija pa se izvaja po nujnem postopku. Ljudje smo pač izbrali vlado, ki ima drugačne prioritete, zdaj bomo morali pa s takšno vlado tudi živeti.

10 komentarjev

  1. Zanimiva ugotovitev. Očitno sedanja opozicija nekaj dela prav, če je dialog mogoč. Ker s prejšnjo je bil nemogoč. Oziroma se sploh ni hotela pogovarjat o ničemer.
    G. Robert se je spet nekaj novega naučil. Bog ve, kaj so mu povedali hudega in slabega o sedanji opoziciji!

  2. Hvala, g. Merše, za članek, ki prinaša pozitivno novico in upanje, da je moč premagati ideološke in druge okope, zgrajene med slovenskimi politiki. Hvala za to, da ni vsa pozornost usmerjena v to, kaj slabega in zanič dela PV Golob in njegovi, da se ne oblikuje antigolobizem, kot je prejšnja opozicija gojila antijanšizem. Da bo Domovina namesto kritike nenaših (za vsako ceno) raje gojila državotvorno držo. Za odmik od logike ČIM SLBŠE, TEM BOLJŠE, ki je značilna za destruktivno opozicijo.

  3. Vse, ki jim srce zaigra ob naključni ali pa celo zavestni dobri volji koalicije, da se nekoliko poigra z opozicijo, ko ji zaradi naraščanja cen teče voda v grlo, sprašujem, ali se je koalicija pripravljena usklajevati z opozicijo okrog zakona o RTVS, o dolgotrajni oskrbi, demografski politiki, migracijah, podiranju ograje na južni mejio, vplivu ideologije LGBT, družinski politiki, splavu kot najbolj priročni kontracepciji in regulatorju demografske olitike, naraščanju števila spolov, izenačevanju statusa in vloge hetero in homoseksualcev, zdravstvu, socialnem skrbstvu, o davčni plitiki itd.

    Naraščanje cen in sploh cenovna politika ter življenski stroški pa so kratkoročno in dolgoročno tako vroča tema, da bi koalicija z veseljem preložila del odgovornosti na opozicijo.

    Torej, ne bodite naivni!

    • Pridružujem se vašemu mnenju.

      Nerazumljivo je, da Golob v praksi bolj upošteva “8.marec”, kot pa opozivijo, ki so ji državljani na volitvah zaupali glasove.

      Opozicija, ki je dobila mandat na volitvah sedaj sedi v parlamentu – “8.marec” pa ne, saj se sploh ni “stehtal” na volitvah in nima nobenega glasu ljudstva.

  4. Po eni strani je sicer res svinjsko, da sedanja vladna opcija pričakuje razumevanje s strani trenutne opozicije v tej težki situaciji, ki je isto težka kot prejšnja situacija s COVID epidemijo, ko so bile vloge obrnjene in je takratna opozicija delovala destruktivno ter se politično okoriščala s težkimi razmerami.
    Po drugi strani pa trenutna opozicija v situaciji, ko je po njej bilo zlite toliko gnojnice in je deležna tolikšne medijske anti-propagande, druge možnosti niti nima. Preprosto ne obstaja niti najmanjša možnost, da ne bi mediji še tako najmanjše kritike vladajočih potencirali v sesuvanje opozicije kot ”nedržavniške”.
    Preprosto je to edini racionalni način, da se premaga različne vatle, ki jih glede političnega poročanja uporabljajo slovenski mediji; edino na ta način bodo volivci sami videli ter prepoznali različno obnašanje obeh političnih opcij v zaostrenih razmerah.

Komentiraj