Rezultati mature 2021: Kako so se odrezali dijaki državnih in katoliških gimnazij

Tadeja Kreč
5

Maturo je letos prvič opravljalo 16.100 dijakov. Uspešnost dijakov na splošni maturi je bila 96-odstotna (lani 94-odstotna), na poklicni maturi pa 92,57-odstotna oz. pravzaprav enaka kot lani.

Splošno maturo je v spomladanskem roku letos uspešno opravilo 5.461 dijakov četrtih letnikov oz. 97,26 odstotka (lani 93,92 odstotka dijakov četrtih letnikov).

Povprečno število zbranih točk na letošnji splošni maturi je 20,99 (lani 20,35). Zlatih maturantov oz. dijakov, ki so na maturi zbrali 30 točk ali več, je bilo 302 (lani 280), diamantnih z vsemi možnimi točkami pa 15 (lani 11).

Od teh je 31 zlatih maturantov štirih zasebnih katoliških gimnazij.

Na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani je maturo v spomladanskem roku opravljalo 141 maturantov, opravilo pa jo je 140 maturantov, medtem ko eden maturo opravlja v dveh delih. Uspeh mature je bil tako na ŠKG v Ljubljani 100 %.

V povprečju so maturanti ŠKG v Ljubljani na maturi dosegli 24,18 točke (lani 23,31). Med njimi je bilo tudi 18 zlatih maturantov (lani 19).

Zlati in odločni (z več kot 28 točkami) maturanti Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani (vir: stanislav.si)

Na Škofijski gimnaziji v Vipavi so letos z izjemo enega dijaka k maturi v spomladanskem roku pristopili vsi dijaki četrtega letnika. Od teh 76 jih je maturo uspešno opravilo 75, med njimi tudi pet dijakov s posebnimi potrebami.

Maturanti vipavske škofijske gimnazije so v povprečju na maturi dosegli 21,8 točke, med njimi pa je bilo tudi pet zlatih maturantov, kar nekaj dijakov pa je po navedbah ravnatelja Vladimirja Anžela po točkah blizu temu nazivu, zato se njihovo število po vpogledih lahko še spremeni. Prav tako eni dijakinji do naziva diamantna maturantka manjka 1 %, kar se po vpogledu prav tako še lahko spremeni.

Ravnatelj gimnazije Vladimir Anžel je ocenil, da je bilo letošnje šolsko leto »verjetno eno izmed najbolj čudnih šolskih let«, zato je njihov uspeh vreden še toliko več.

Vir: Škofijska gimnazija Vipava

Na Gimnaziji Želimlje je letos maturo opravljalo 61 dijakov in prav vsi so jo uspešno opravili. Povprečno so na maturi dosegli 25,26 točk, kar je po besedah ravnatelja Petra Poljca najboljša povprečna ocena v zgodovini Gimnazije Želimlje. Želimeljski maturanti so na maturi dosegli od 18 do 33 točk, sedem med njimi je doseglo več kot 30 točk in postalo zlatih maturantov.

Z rezultati smo zelo zadovoljni, saj verjamemo, da se bo velika večina maturantov lahko vpisala na fakulteto, ki so jo izbrali, kot svojo prvo izbiro. Ob tem pa je dober rezultat na maturi rezultat štiriletnega dobrega dela tako maturantov, kot tudi profesorjev. In to velja tako za redno delo v šoli, kakor tudi za delo na daljavo,” je še ocenil ravnatelj Peter Poljc.

Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru je letos k mature pristopilo 75 dijakov (štirje k mature zaradi popravnih izpitov niso pristopili). Med temi, ki so maturo opravljali, jih je bilo 98,7 % na mature uspešnih. En dijak je bil pri enem predmetu neuspešen. Ena maturantka je dosegla 33 točk na maturi in prejela naziv zlate maturantke.

Ravnatelj škofijske gimnazije v Mariboru Samo Repolusk je ob tem navedel, da je korona letos delo zelo otežila delo vsem, tako dijakom kot tudi učiteljem in staršem. “Najtežje je bilo za dijake, ki niso imeli razvitih zmožnosti samoregulacije učenja. Prilagoditve na maturi pa so pomagale le k uspešnosti dijakov na “spodnjem robu”, učno uspešnim dijakom pa niso pomagale v ničemer. Pri večini dijakov je torej – vsaj kar se tiče eksternih delov ocen – izkazano znanje enako realno kot pretekla leta, seveda pa so imeli letošnje leto večji vpliv tudi psihološki dejavniki, ki so bili močno pogojeni z načinom dela na daljavo,” je ocenil rezultate mature.

Uspehi dijakov nekaterih izstopajočih državnih gimnazij

Na Gimnaziji Bežigrad je maturo opravilo 211 dijakov, ki so vsi opravili maturo. Povprečno doseženo število točk je na Gimnaziji Bežigrad v splošnih oddelkih je bilo 25,72 in v športnem oddelku 24,91. Imajo 40 zlatih in 5 diamantnih maturantov, ki so na maturi osvojili vse točke.

Na Gimnaziji Poljane so dijaki dosegli 99-odstotni uspeh na maturi, imeli pa so tudi 19 zlatih maturantov.

Na II. gimnaziji Maribor je maturo opravilo 170 od 171 dijakov. Imajo 20 zlatih maturantov in dva diamantna maturanta.

Najstarejša celjska gimnazija, I. gimnazija v Celju, ima 188 maturantov – mature niso opravili trije, trije pa se je niso udeležili (98,4 %). Povprečno število točk za celoto (vključeni športni, umetniški in glasbeni razredi) je 22,64, posebej za splošno gimnazijo pa 23,62. Imeli so 25 zlatih maturantov, od teh tudi tri diamantne.

5 KOMENTARJI

  1. Kaj pomaga, ko pa bo na naslednjih volitvah zmagala stranka Pitne vode in bodo izničili vse, kar jwe ta vlada zakonsko sprejela, še preden so bodo lahko pokazali pozitivni rezultati! Iz Slovenije odide ven 10. 000 mladih, ostajajo tisti, ki so glasovali proti, ker imajo protekcijo za v službe ali pa so v neprofitnih organizacijah in dobijo pod mizo plačo za kolesarjenje, referendume, proteste, grafite. Veloko dela V SLUŽBI KOMUNISTIČNE PROPAGANDE!

  2. Kako so mogoči takšni uspehi, ko pa smo od opozicija poslušali grzljive napovedi, da dijaki trpijo najrazličnejše muke in pohabe, ki se jim bodo poznale še leta in leta. Po takratnih napovedih bi naj postali tranjo prizadeti naravnost invalidi.
    Za vse to bi naj bila kriva vlada Janeza Janše in pred vsem ministrica, ki so jo celo hoteli interprlirati, pa interpelacija ni uspela. Posebno glasna kritičarka je bila , kot vedno, Tanja Fajon.
    Ta je izvajala vrhunski preplah in imeli smo občutek, da raste generacija debilov, ki bod po šolanju zrela za ustanove ljudi s posbninimi potrebami, včasih smo jih imenovali norišnice.Tisti, ki smo imeli kanček razuma, smo takšno plašenje imenovali norost. Seveda so se pa našli navdušenci, kot recimo Igor, ki neskončno pdpira lažno blagoglasje tovarišice Fajonove in njenih političnih soborcev.
    Ne morem si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi interpelacija ministrice Simone Kustec uspela , da bi padla vlada in bi šolsko ministrstvo prevzele moči zbrane v SD, pod vodstvom Tanje Fajon?

    • Takšni kontra rezultati so lahko odlična popotnica za sedanjo pozicijo na naslednjih volitvah. zdaj je samo vprašanje ali bo to znala izkoristiti. Bo pa morala biti izjemno progresivna. Namreč ključno bo, kdo bo vodil igro. In igro vedno vodi tisti, ki je progresiven in ne tisti, ki se brani.

  3. Kakšno razočaranje za parlamentarno in izven-parlamentarno opozicijo ter njene medijske aktiviste in aktivistične dreserje javnega mnenja. Rezultati mature so nedvoumno pokazali in dokazali, da je uspešnost dijakov na splošni maturi bila 96-odstotna (lani 94-odstotna), na poklicni maturi pa 92,57-odstotna oz. pravzaprav enaka kot lani.

    A politično pristran(kar)ski producenti in prenašalci slabih novic, “spin doktorji” s FDV ter aktivistični medijski dreserji javnega mnenja s strani opozicije bodo v skladu s starim načelom komunistične agitacije (da če se dejstva ne skladajo s pričakovanji, je toliko slabše za dejstva) še naprej zlonamerno in sovražno slikali virtualno lažno stvarnost kolikor je mogoče črno, sovražno naci-fašistično in mrtvo-udno brezperspektivno.

    Ni hujšega profesionalnega in etičnega “greha” političnih prvakov, medijskih aktivistov in hujskačev aktualne popadljive in destruktivne politične opozicije od podle zavestne in sovražne zlorabe dejanskih tragičnih žrtev posledic pandemije med najbolj ranljivimi družbenimi skupinami otrok s posebnimi potrebami in mladostnikov na eni strani ter starostnikov na drugi strani v prid in korist lastne pristran(kar)ske populistične propagande zgolj in samo z enim samim političnim ciljem – čim prejšnje in čim bolj brutalno rušenje aktualne, legalne in legitimne Vlade RS in vladajoče koalicije v legalno in legitimno izvoljenem Državnem zboru RS.

  4. Jaz nimam nič proti zasebnim katoliškim vrtcem, šolam, gimnazijam, me pa skrbi, da bodo enako zahtevali muslimani. Porič je nekaj dni že napovedal islamsko gimnazijo v Sloveniji ?!? misli, da bi se nam morale oglasiti sirene. Že tako se določene skupine slabo integrirajo v slovensko življenje, z ustanovitvijo vrtcev, osnovnih šol in gimnazij, pa smo Slovenci obsojeni na propad. Ironija je še večja, ker bomo Bošnjakom (in Albancem) celo plačali izobrazbo; tako da je za premislit ali so 3 slovenske katoliške gimnazije vredne tveganja nasproti grozečim napovedim o ustanavljanju vrtcev in šol od muslimanov do pravoslavcev. In seveda leva opcija bo take projekte na veliko podprla; vse samo da ni slovensko.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime