Rezultati mature 2018: kako uspešni so bili maturanti državnih in katoliških gimnazij

8
Uredništvo

Rezultati mature so znani. Velika večina letošnje generacije maturantov je lahko zadovoljnih, saj jih je maturo opravilo več kot lani. Povprečen uspeh je bil dobrih 20 točk in so ga presegle tudi tri od štirih katoliških gimnazij.

Čeprav maturitetni uspeh ni popoln pokazatelj dobrega dela na posameznih šolah, pa nekaj vendarle pove o tem, kako nadarjeni dijaki jih obiskujejo in kakšno znanje z njih odnesejo na fakulteto.

V tem smislu smo naredili manjšo primerjavo med vsemi štirimi katoliškimi gimnazijami in državnimi srednjimi šolami, ki pregovorno veljajo za elitne. 

Letos je bilo na spomladanski rok splošne mature prijavljenih 6.356 dijakov iz 85 šol, poklicno maturo pa je opravljalo 10.393 dijakov iz 145 šol. Skupno je bilo na spomladanski rok obeh matur tudi letos prijavljenih manj dijakov (146 dijakov manj kot lani). Negativni trend se pojavlja že nekaj zadnjih let.

Podatki Državnega izpitnega centra kažejo, da je letošnjo splošno maturo uspešno opravilo 93,67 odstotkov gimnazijcev, ki so se mature udeležili prvič. To je nekaj več kot v lanskem spomladanskem roku, ko je splošno maturo uspešno opravilo 93,45 odstotkov dijakov. Povprečno število točk na maturi je bilo 20,06.

Zlatih maturantov, ki so dosegli med 30 in 34 točk, je letos 271 (lani 282). Zlati maturanti prihajajo iz 47 gimnazij. Vse možne točke (34) je doseglo deset kandidatov, lani je bilo dijakov z vsemi možnimi točkami 20.

Katoliške gimnazije, razen ene, ponovno zelo uspešne

Vir foto: www.stanislav.si

Na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava je maturo opravljajo 171 dijakov iz šestih oddelkov. Uspešnih je bilo 167 maturantov, kar je 97,7 %. Padel ni nihče, štiri maturantke pa imajo po en popravni izpit. Maturantje te ljubljanske katoliške gimnazije so na maturi povprečno dosegli 22,04 točke (lani 22,35).

K skupnem številu slovenskih zlatih maturantov jih je Škofijska klasična gimnazija Šentvid tokrat prispevala 13, oziroma enega več kot lani. Nina Katarina Štular pa je z 97 odstotki dosegla najboljši rezultat v Sloveniji pri angleškem jeziku.

Vir foto: www.sgv.si/

Na Škofijski gimnaziji Vipava je od 62 maturantov maturo uspešno opravilo 60, oziroma 69,8 %.  uspešno zaključilo 4. letnik, med njimi tudi dijakinja s posebnimi potrebami.

Dijaki, ki so maturo uspešno opravili so v povprečju dosegli 22,4 točke (lani 21,8), pet pa jih je doseglo 30 točk ali več, s čemer so postali zlati maturanti.

Vir foto: www.druzina.s

Na Gimnaziji Želimlje je bilo na maturi uspešnih vse 77 dijakov in sicer s povprečno oceno 22,88 točk (lani 22,45). Šest med njimi je postalo zlatih maturantov. V enem izmed oddelkov je kar 45 % dijakov pri slovenščini doseglo najvišje število točk (8). Dijakinja Klara Tomažič je pri maturitetnem izpitu iz psihologije dosegla najboljši rezultat v Sloveniji (100% pravilno).

Vir foto: www.druzina.si

Na Škofijski gimnaziji A. M. Slomška Maribor so imeli eno najslabših maturitetnih let v celotni zgodovini gimnazije. Maturo je uspešno opravilo 82,4 % (lani 92 %). Povprečno število točk med pozitivnimi je bilo 18, zlatih maturantov niso imeli (lani enega).

Ravnatelj Samo Repolusk je dejal, da se sicer zaveda, da ocene na maturi še zdaleč niso edini pokazatelj kakovosti dela na šoli in posameznikove osebnosti, kljub vsemu pa bodo izvedli določene spremembe glede pravil šolskega reda in vrednotenja znanja, ki imajo prav tako določen vpliv na uspešnost dijakov.

In uspehi državnih gimnazij?

In kako so se na maturi odrezali dijaki na državnih gimnazijah, ki imajo status elitnih?

Na Gimnaziji Bežigrad je maturo uspešno opravilo 209 od 210 dijakov, s povprečnim številom točk 24,73 (lani 24,53) Imeli so 35 zlatih maturantov in in dva z vsemi točkami.

Na Gimnaziji Poljane od 205 kandidatov le dva nista bila uspešna, povprečno število zbranih točk pa je bilo 23,45 (lani 23,5). Zlatih maturantov imajo 21.

Na II. Gimnaziji Maribor je letos maturo uspešno opravilo 178 od 180 dijakov, pri čemer jih je 11 doseglo 30 točk ali več (zlati maturanti).

Na I. Gimnaziji v Celju je od 190 dijakov maturo opravilo 181 kandidatov, kar je 95, 3%. Povprečno število točk je 22,54. Zlatih maturantov je 20, od tega ena dijakinja z vsemi možnimi točkami.

 

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 8

  1. Je že res, da maturanti na škofijskih gimnazijah dobijo več koristnega znanja kot dijaki v gimnazijah javnega šolstva.

    Toda maturanti gimnazij javnega šolstva vedo več o marksizmz in leninizmu, o demontaži družine, o LGBT in znajo bolj ceniti homoseksulanost, ki je menda edina svetla točka preživetja Slovencev na sveti slovenski zemlji.

  2. Ej, ej, ej. Katoliki sami si delate sramoto. V ankete bi morali vključiti tudi gimnazije, ki nimajo omejitve vpisa. Predvsem tiste “ta leve” z obrobja.

  3. Dobro. Lahko oz. naš cilj mora biti, da bi bili rezultati katoliških gimnazij v bodoče še boljši. Ne smemo se s tem zadovoljiti.

  4. Diagram primerljivosti se običajno dela tako, da predstaviš število vpisanih dijakov. Nato temu številu pridodaš povprečno doseženo oceno. Tretji stolpec pa je doseženo število zlatih maturantov ….. in nato pogledaš stanje preko več let in delaš zaključke. Brez trenda in logike je vsaka informacija samo zavajanje in predvsem poneumljanje.
    Tale zapis pa je poročanje o nečem, zato da ne veš kje stojiš, niti nimaš referenčnega modela, zraven pa kar neka trditev, ki naj bi bila resnična podatki pa so povsem drugi, zato opredelitev skupine skupine gimnazij ne dajajo logičnega zaključka. Dejstvo pa je, da so rezultati škofijskih gimanzij v odstotkih za okoli 30% pri zaltih maturantih slabši!!!
    Če kljub vsem nerazpoznavnosim zagotovite podatek da neka gimnazija nima zlatega maturanta, bi morali videti koliko je vpisa. Če je namreč vpisa samo 15 dijakov, potem pričakovati štiri zlate maturante pomeni nerazumno obravnavanje, ki pa je značilno za diplomante FDV, kjer je kompas popolnoma ali omejen ali pa trepeta med severom in jugom.

    • Kdo rabi zlate maturante samo, da si naredil in imaš maturo. Koliko šol ima sploh omejitve vpisa? Enih 20% in na tiste je bolje ne iti, ker boš fasal manjvrednosti kompleks.

    • Po čisti nemarnosti si se spotaknil ob FDV, ki je nanadomestljiva in daleč ter na široko najbolj priznana izobraževalna ustanova.

      Tam so najtežji predmet vhodna vrata, najbolj štorast in len študent pa lahko pade le na stopnicah.

Komentiraj