Revizijsko poročilo kot zaključni prizor slovenske politično-medijske tragedije, ki odstira odrsko medijsko zagrinjalo

Rajko Podgoršek
13

No, pa smo ga dočakali. Zaupni osnutek Veselovega revizijskega poročila, ki je bil namenjen, da “razveseli” slovensko parlamentarno, medijsko ter nevladniško opozicijo, je tu. Gre sicer le za osnutek, končni dokument še čakamo, a imamo že prve odzive. In po prvih komentarjih sodeč, v nasprotju s (predvsem medijskimi) pričakovanji poročilo ne upravičuje orkestrirane histerije, s katero smo se ukvarjali skozi celotno prejšnje leto.

Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.

Prvi medijski odziv dejansko izraža nekakšno sramežljivost ter celo razočaranost, ker dokument očitno ni dovolj ”bombastičen”. A vendarle, način razkritja poročila ter prvi odzivi nanj pa so dejansko odgovor na vprašanje, zakaj je potrebno Janševo vlado zrušiti za vsako ceno, ne glede na zdravstveno krizo, gospodarske ali politične posledice.

Bolečina levo usmerjenih elitnežev po enoletni odsotnosti od vzvodov oblasti je tako huda, da celotno politično-medijsko postopanje okoli poročila bolj spominja na ščitenje interesov politično-gospodarskih elit pred neljubimi disidenti v neki afriški ali centralno-azijski državi tretjega sveta kot pa v polnopravni članici evroatlantskih zavezništev.

Tako je npr. dostop do zaupnega osnutka Veselovega revizijskega poročila v roke “povsem po naključju” dobil časopis, ki je v lasti podjetja, ki predstavlja pomembnega igralca na slovenskem gradbenem trgu in ki je posledično kandidat za številne gradbene posle, ki bodo v prihodnosti financirani z evropskimi milijoni iz naslova pokoronskega paketa za okrevanje držav po epidemiji.

Dodatno se je avtor revizijskega poročila, kljub temu, da gre za neodvisni upravni organ, na nacionalni televiziji aktivno in pristransko vključil v politično vojno med vlado in opozicijo, ter s tem ogrozil samo integriteto funkcije, ki jo predstavlja.

In navsezadnje, politična opozicija je bila pripravljena za višje cilje, brez možnosti zagovora, obtožiti ter oblatiti ministra ter stranko, ki sta še pred kratkim bila njihova politična sopotnika in od katerih že v bližnji prihodnosti pričakuje polno kooperativnost ter sodelovanje. Je to res delovanje idejno sorodnih politikov, ali morda bolj delovanje po mafijskih načelih, ko se nekomu “Da ponudbo, ki je ne bo mogel zavrniti”?!

Dejstvo, da je anti-Janša blok pripravljen vsem na očeh poteptati vse politične, postopkovne in demokratične standarde, nam sporoča, da v ozadju gre za veliko igro. To ni samo politični boj, ki na vsake štiri leta popravi kompas usmeritve vodenja države. Če bi bilo v igri samo to, potem ne bi videli vsesplošne mobilizacije vseh ključnih medijskih ter t.i. “preverjenih” državno-upravnih akterjev.

Temne lise raziskovalnega novinarstva

Spomnimo, slovensko preiskovalno novinarstvo je zatajilo pri vseh velikih gospodarsko-političnih zgodbah slovenske tranzicije. Naštejmo samo nekatere: 1) številne afere v slovenskem sodstvu od nakopičenih sodnih zaostankov do nezmožnosti slovenske kriminalistike, da bi jasno in dokončno razrešila odmevne sodne primere, od primera Kramberger do primera Novič, 2) gradnja preplačanega avtocestnega križa ter delovanje slovenskih gradbenih baronov, 3) mastno preplačevanje medicinske opreme od operacijskih miz do žilnih opornic, 4) afera podeljevanja bančnih kreditov ter davkoplačevalske sanacije bank po krizi leta 2008.

Tu ne gre le za vprašanje “Koliko je še takšnih bolj ali manj prikritih zgodb?”, ampak toliko bolj za vprašanje “Kaj vse novinarji vedo, pa državljanom ne razkrijejo?” Navsezadnje novinarji (ne)pomembnost določene zgodbe za javnost lahko uravnavajo že s povsem osnovnimi prijemi, kot je (ne)izpostavljenost člankov na prvih medijskih straneh.

Vedno bolj očitno je, da obdobje zadnjih desetih let predstavlja dokončno utrditev položajev igralcev iz ozadja v številnih državnih podsistemih ter vzpostavitev močnih denarnih tokov, ki skrbijo za polne žepe “posvečenih” ter za prazne žepe povprečnega slovenskega državljana.

A v nasprotju z raziskovalno vnemo ter aktivizmom, ki so ju novinarji prikazali v zadnjem letu, ob omenjenih prej navedenih primerih takšnega javnega odmeva ni bilo. Če slednje primerjamo s številom “prelomnih” Tarč v lanskem letu, je bilo raziskovalnih oddaj na omenjene teme pravzaprav bore malo in državljani nismo bili deležni niti delčka intenzitete medijskega poročanja, ki smo mu bili priča v celotnem letu 2020 in jo mediji kot kaže uravnavajo po svoji lastni volji od tedna do tedna.

Edinokrat, ko smo bili poleg trenutne t.i. “afere Maske” državljani deležni medijskega angažmaja, je bilo to v dveh osamljenih, domnevnih aferah: to sta t.i. “domnevna afera” Patrija ter “domnevna afera” Depala Vas. Prepričljivih dejstev slovenski medijski konglomerat v obeh domnevnih aferah kakopak ni bil zmožen predstaviti, je pa presenetljivo dejstvo nekaj drugega. Medijski angažma je v Sloveniji v zadnjih 30 letih sprožil en sam politik, in to je Janez Janša. Da bi zakrili to očitno pristranskost, so nam mediji v preteklosti servirali ter izpostavili afere, kot je npr. ‘afera kante’ bivšega ministra ter trenutnega nesojenega mandatarja ter zopet rehabilitiranega Karla Erjavca. A ‘kante’ pač niso isto kot ‘stenti’.

Razkrito zaodrje

Politično dogajanje, ki bo v januarju kulminiralo najprej z nezaupnico ter nato še s celotnim razkritjem revizijskega poročila, je vsem zunanjim opazovalcem, ki so to seveda pripravljeni videti, odstrlo odrsko medijsko pregrinjalo ter odprlo pogled na slovensko politično zaodrje. In ta pogled ni nič kaj lep. Vedno bolj očitno je, da obdobje zadnjih desetih let predstavlja dokončno utrditev položajev igralcev iz ozadja v številnih državnih podsistemih ter vzpostavitev močnih denarnih tokov, ki skrbijo za polne žepe “posvečenih” ter za prazne žepe povprečnega slovenskega državljana. V tujini takšnim okoliščinam pogosto rečejo ‘Ugrabljena država’.

A slovenski levi pol je pozabil, da je politična cena za vzdrževanje tega “statusa-quo” vedno višja, kar se odraža tudi na slovenskem političnem ter širšem družbenem prizorišču. Leva histerija je tako dokončno poglobila politični prepad med slovensko desnico in levico, in v prihodnje niti za levico sprejemljiva Nova Slovenija verjetno ne bo preskočila tega slovenskega ‘Velikega Kanjona’ v zameno za drobtinice iz “gospodarjeve” mize. Še huje je trenutno dogajanje opustošilo politično sredino, saj je blok, ki mu načeluje stranka Levica, zasejal klice zamer, razočaranj ter nezaupanja med še donedavnimi partnerji na slovenski demokratični levi sredini.

A najhuje je celoletna medijska pristranskost oz. pravzaprav navijaštvo, če ne celo škodoželjnost, podrla zaupanje med slovenskimi državljani, ki so se po odzivih sodeč še bolj strnili v dve politični grupaciji, med katerima sodelovanje ni možno.

Ne glede na to, kako se bo zgodba o nabavah medicinske opreme razpletla, je sedaj jasno, da bo cena celoletnega medijsko-aktivističnega, oprostite izrazu – mešanja dreka (pre)visoka. Po enem letu kolobocij je jasno, da sta se velik del medijev ter civilne družbe, ki bi oba morala biti branik demokratičnih standardov ter pluralizma v državi, bila pripravljena ponižati na nivo plačancev ter spustiti v igro denarja in moči, ki prej spominja na kazino kot pa na resno politično dogajanje.

Politična cena za ”vplačila” je visoka, a očitno jo je ob takšnih potencialnih ”dobitkih” marsikdo pripravljen plačati. Slovenski mainstream medijski agitatorji pa ob tem pozabljajo na sledeče: v tvegani igri visokih vložkov ”kazino” na koncu vedno zmaga.

13 KOMENTARJI

  1. Kaj poročilo, slovenski otroci so zaradi 2 meseca šole na daljavo že RAZSLOJENI !
    Prej niso bili, vsi so bili “enaki”, vnuki tajkunov in leve smetane in vsi ostali,. Vsi so bili “enaki”…
    In računalnikov da nimajo ! Aja…
    pa naj jim plačanci antife in ugrabljene države prinesejo tisoče računalnikov po katerih cele dneve širijo sovraštvo in laži !

    • Ljubljana, podpišem.
      Le kdo je kriv za to eksponentno rast bolezni? Kdo je od prvega dneva vlade JJ, vspodbujal peciklfeste s sovražnimi gesli? Kdo se ni držal prav nobenega ukrepa?
      Stroka je naredila, kar je lahko naredila. Zanimivo pa je to, da režimski mediji PRAV NIKOLI NISO ZA SLABO DELO OKRIVILI GANTARJA! Seveda ne, svojih pa ne bomo kritizirali! Partijski pristop. Kdo je bil minister za zdravje? Je bil JJ? Vlada gasi posledice epidemije s paketi pomoči. Kaj tu ni jasno?

      Erjavec, ki ga je Gantar rušil, pa spet pomagal ustoličiti, govori iste bedarije, kot mu jih pišejo tisti, ki vso stvar vodijo. Mogoče si Erjavec niti ni želel tega stampeda, ampak je moral, ker so tako rekli glavni režiserji. Vprašanje kakšni madeži bi splavali na površje, če ne bi ubogal?

  2. Vse te kuhinje sistematično trasira v izvoru farmacevtsko- prekupčevalska mafija, ki od kemijskega inštituta do malih podjetij (izvorna koda je sin Aleksandrovega vrtnarja v Beogradu, tov. Dimnik, sicer na delu v tujini, kje neki drugje kot v Zurichu???!!!).
    Ga. Godčeva je lepo povedala, tam kjer so bile opornice nobenega vika in krika, tu pri enem milijonu pa histerične novinarke delajo prispevke in doživljajo orgazem ob svojih skrpucalih. Kdo jih plačuje, je temeljno vprašanje. Prekupčevalski lobi, ki ga “nedolžno” zastopa direktorica TOSAME kot neko združenje velikih skritih barab. Ko je vrednost dobave iz kroga izven njihove kontrole pokličejo taiste novinarke, jih posredno nagradijo in pripravijo posnetek za poneumljanje državljanov. Klasičen pristop iz Goebelsovega priročnika.
    V primeru hitrih testov je očitno, da so fantje s svojimi povezavami napravili harakiri v teh posegih. Da pa je nabavno cena vsaj med 50 do 60% pa vsakdo ve. Samo to se ne sme raziskovati, ker se potem norčevanje farmacevtsko- prekupčevalskega lobija ne bi moglo več izvajati.
    Problem v Sloveniji ni premalo denarja za zdravstvo, to je dilema prepožrtih levičarjev, problem je primerna cena in zdravniških pripomočkov.
    ZANIMIVOST: za korona zdravila in maske so lahko direktne dobave od podjetij, za ves ostali 400 mio posel z zdravili pa moramo imeti slovenske posrednike. KJE JU TU in KDO SE DELA NORCA. Sedaj pa zelo jasno: kdo bo že enkrat zarezal na Ministrstvo za zdravje ter največjemu leglu naših pravic ZDRAVSTVENA BLAGAJNA (sindikalna podružnica). Ta dva sta izvor in vsa nesnaga korupcije v zdravstvu.
    Lep dokaz je Erik Bricelj, ki se sprašuje o sramoti. Kaj pa naj vprašamo mi, ki Vam zvesto vplačujemo vsa leta za vaše službe, vi pa še reda ne znate napraviti pri VAŠIH nabavnikih. Izmišljujete si Komisije zato, da potem vandrate na kongrese.
    Res bi bil potreben carski rez, vendar ne pri bolnikih, ampak kar pri zdravstvenih organizacijah.

  3. Ko sem poslušala v oddaji “Kdo vam laže” Štefaneca, ki je kritiziral slog življenja lastnikov firme, ki je prodala hitre teste pri nas, po najugodnejši ceni 1,99 za komad, se lahko samo vprašamo, kakšna merila imajo tu oblastniki. Da je bil naslednji najugodnejši ponudnik – seveda iz vrst zdravniško-dobaviteljske mafije, s ceno 4 € za izvod – ni Štefaneca nič zanimalo. Zanimal ga je življenski slog naših kripto milijonarjev. Zanimivo, pogodbo s tem dobaviteljem, NAJCENEJŠIM, je podpisal Gantar. To pa v režimskih medijih niti besede. Seveda, za Štefaneca bi bili tisti, okravatani, dvorni dobavitelji, ki plenijo državo že 30 let, bolj sprejemljivi. Zakaj, ker je njihov življenski slog – bolj sprejemljiv. Dražji so, ampak ker so naši, je to vse ok. Štirikrat dražji???

    Poglejmo samo odiseado o žilnih opornicah. Samo en artikl, preplačan pri nas, pri dvornih dobaviteljih, do onemoglosti. Vprašajmo se, koliko materiala potrebujejo v zdravstvu in prav vsak artikl je vsaj 300 krat preplačan. Ampak, dvorni dobavitelji imajo pa lepe kravate in mogoče hodijo v nedeljo k maši. To sicer ne vem, ni pa slabo, ker takšne odpustke potrebujejo. Kakšne packarije pa počnejo privat, pa nihče ne ve. Ali pa vedo – kar pa je dobro orožje za izsiljevanje.

    Kakšno zvezo ima privatni slog življenja dobavitelja, če je njegova ponudba najcenejša? Velika bolečina je samo ta, da so tokrat dvorni dobavitelji (in lačna usteca vseh ostalih prejemnikov teh priboljškov) izpadli! Samo to je problem.

    • Gledal sem , izjemoma, današnjo Tarčo: bolno, bolno, pokvarjeno, ogabno! In imate prav, Štefanec je izpadel kot navadno teslo. Izpadel je kot nerodni piarovec globoke države. Bivši predsednik KPK! RTV, se sploh še da niže???

  4. Počasi a zanesljivo se medijski prostor, kot je Domovina itd., čeprav neznaten in z neznatnim kapitalom za razvoj, vsebinsko pozicionira v slovenski politični prostor. Ljudje so prepoznali v njem tisto, kar jim dosedanji neobjektivni, lažnivi prevladujoči krvavo rdeči mediji zamolčijo. Od tukaj naprej pa prihaja upanje za verska oznanila, kulturo in politiko ter vse ostalo potrebno za primerjavo resnice od “več resnic”, kar nam je bilo prikrivano in nismo vedeli, kje najti.
    Hvala vam!

  5. Odlično Ljubljana, antivzgoja v rdečih šolah je poneumljala, zato jim sedaj tem “vzgojiteljem-naročnikom vzgoje”, gre v nos, da so otroci v okviru domače oskrbe družin. Sedaj pa je treba v družinah prevzeti odgovornost za šolsko vzgojo, ne le znanje. Samo biti pasiven, je boljše kot izpostavljati otroke lažem, toda to ni dovolj. Vrnimo se k domači vzgoji za prave vrednote, ki jih prepoznava družina. To zavest je treba vrniti v naše družine in jo negovati tudi, ko bodo šole zopet po starem urniku.
    Musliman turist, ki dobro pozna tukajšnje razmere, ki sem ga sreal v Italiji, se je čudil, da so družine kristjanov tako pasivne pri vzgoji verskih in civilizacijskih vrednot. Oni to negujejo, ne glede, kje se njih družine nahajajo in zato tak uspeh, od rodnosti, kvalitete in naraščanje števila, celo potom mešanih zakonov. Posebno njih dekleta, ne popuščajo v takih primerih, ker so v dekliškihletih vzgajane, naše oa gredo k birmi in potem adijo, vse je prepuščeno in razpuščeno!
    Imamo čudovite babice, ki delajo za karitas…. in vse mogoče, toda do vzgoje nimajo dostopa, kot jihimajo v mnogih drugih verrah kot obvezo.
    Zakaj so kristjani izseljencev v Argenitino obstali komplet po nekaj rodovih? Ker so imeli s seboj stare starše, posebno babice!

  6. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da poklicani in po zakonu najbolj pristojni organi za varstvo veljavne ustave in zakonitosti na preiskovalna poročila, zbrana gradiva in obtoževalne namige preiskovalnih komisij Državnega zbora RS, Komisije za preprečevanje korupcije RS, Računskega sodišča RS, Urada za preprečevanje pranja denarja, Urada za varstvo konkurence itd., itn. – sploh ne reagirajo v skladu s svojimi nalogami in pristojnostmi.
    Nihče se ne vpraša, zakaj se na vsa omenjena domnevno alarmantna in domnevno sporna poročila in gradiva ne odzivajo niti pristojni funkcionarji niti operativci iz kriminalistične policije, niti z elitnega NPU, niti iz državnega tožilstva, niti z elitnega specializiranega državnega tožilstva.
    Kot da ti najbolj kvalificirani, poklicani in pristojni organi za varstvo ustavnosti in zakonitosti v RS ne živijo v isti državi, v kateri veselo objavljajo domnevne namige in obtožbe proti fizičnim in pravnim osebam člani omenjenih preiskovalnih komisij in visoko zvenečih paradržavnih preiskovalnih organov ter vse bolj očitno služijo le pritlehnim in populističnim političnim in etičnim diskvalifikacijam ter ustvarjanju lažnega videza boja za pravičnost, zakonitost in demokratičnost, s katerim nedotakljivi parazitski mogočneži iz politično-kriminalnega podzemlja “ugrabljene države” le ohranjajo pogubni družbeni “status quo”.

    • Res je tako.
      Nedopustno je, da Računsko sodišče in KPK, pa Upravno sodišče, deluje le kot ŠČIT – Levice.

      Predvsem pa skupaj z RTV rušijo vlado, če ta ni Leva.
      Fajonova pa si v Bruslju “beli glavo” z Madžarsko, doma pa pomaga rušiti DEMOKRATIČNO in zakonito vlado. V bistvu imajo vse leve stranke – Levica, SD, LMŠ in SAB vse institucije v svojih rokah – skupaj z RTV.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime