Resolucija o ljudeh afriškega porekla v Evropi, ki dviguje prah med simpatizerji SDS in DOM

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Vse od napovedi nastanka stranke Domovinska liga na Twitterju poteka besedna vojna med do sedaj razmeroma enotnimi simpatizerji Slovenske demokratske stranke, ki so se razdelili v dva tabora; med tisti, ki novo politično pobudo na desnici pozdravljajo kot potrebno dopolnilo aktualni ponudbi, ter druge, ki, podobno kot predsednik SDS, menijo, da gre za škodljivo drobljenje glasov.

Zadnje dni je strasti ponovno razvnelo odločanje v Evropskem parlamentu glede Resolucije o temeljnih pravicah ljudi afriškega porekla, ki je po mnenju prve dame DOM-a Lucije Šikovec Ušaj in njenih podpornikov še dokaz več, da je SDS (in evropska politična skupina, v katero), skrenila s poti, ki v kulturnem in identitetnem smislu še lahko ohrani Evropo, kakršno poznamo. 

Na zadnjem zasedanju Evropskega parlamenta so poslanci z veliko večino (81 %) izglasovali novo Resolucijo o temeljnih pravicah ljudi afriškega porekla, katere namen je urediti odnos do Afričanov in potomcev, ki so v evropske države večinoma prišli iz (nekdanjih) kolonij. Večina slovenskih evroposlancev je glasovalo za resolucijo, poslanci SDS pa so se glasovanja vzdržali.

Prav na tej točki pa je prišlo tudi do novega nezadovoljstva dela dosedanjih dpopornikov SDS-a, ki po novem izražajo naklonjenost do stranke DOM. Po mnenju vidne članice stranke DOM Lucije Šikovec Ušaj bi morali poslanci SDS-a jasno protestirati proti resoluciji, ki državam članicam med drugim nalaga plačilo odškodnine Afro-evropejcem, ki so bili žrtve suženjstva.



O tej temi sta se na Faktorju razgovorila Lucija Šikovec Ušaj in mag. Bernard Brščič, ki sta SDS-u očitala dvojno politiko: eno v Sloveniji, ki je proti migrantski politiki in drugo v Bruslju, kjer poslanci te iste stranke ne glasujejo proti Resoluciji o temeljnih pravicah ljudi afriškega porekla.

Lucija Šikovec Ušaj je opozorila na po njenem sporno vsebino resolucij. "Gre za resolucije o priznavanju temeljnih človekovih pravic Afričanov v Evropi. Obljubljajo jim odprtje arhivov o kolonijah in to stranke, ki ne dovolijo odprtja arhivov naših državljanov, obljubljajo odškodnino za suženjstvo, mi pa še zaplenjenega premoženja iz leta 1945 nismo dobili nazaj." 


Države članice bodo morale priznati rasizem in ukrepati proti njemu


Večino glasov proti resoluciji, ki sicer za države članice ni zavezujoča, so prispevali člani poslanske skupine Evropa narodov in svobode, proti pa so glasovali tudi nekateri člani Evropskih konservativcev in reformistov ter nekateri poslanci Evropske ljudske stranke. Ena od glasnejših podpornice Resolucije je sicer italijanska evroposlanka Cécile Kyenge, članica Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, ena od zgolj treh temnopoltih poslancev v sicer 751-članskem Evropskem parlamentu.

Resolucija od držav članic in institucij Evropske unije zahteva priznanje, da so ljudje afriškega porekla v Evropi žrtve rasizma, diskriminacije in ksenofobije ter da so s tega naslova upravičeni do zaščite pred neenakim obravnavanjem. Ta zaščita naj bi potekala na individualni in skupinski ravni.

Poleg priznanja, da se v Evropi rasizem nad Afričani dogaja, pa parlament državam članicam nalaga tudi nekatere druge obveznosti, s pomočjo katerih bodo lahko Afričani uživali svoje temeljne pravice. Države članice naj bi tako razvile strategije, ki bodo naslavljale rasizem in odpravljale neenakosti na področju izobraževanja, stanovanjske politike, zdravstva, zaposlovanja, politike, socialnih storitev in pravosodnega sistema.

Resolucija uvaja tudi novo besedišče. Za ljudi afriškega porekla se lahko po novem uporabljajo tudi naslednji izrazi: Afro-Evropejci, Afriški Evropejci, Temnopolti Evropejci, Afro-Karibčani, Temnopolti-Karibčani, ki se nanaša na ljudi afriškega porekla, ki so bili rojeni, so državljani ali živijo v Evropi. Poleg tega pa se z resolucijo uvaja tudi beseda afrofobija ali temnopolti rasizem, ki označuje specifične oblike rasizma, od diskriminacije, nasilja do negativnih stereotipov in posledic tega v vsakdanjem življenju posameznikov.

Bomo po zgledu ZDA tudi v Sloveniji praznovali mesec črnske zgodovine?


Resolucija državam članicam predlaga da poleg priznanja krivic, ki so se dogajale v času kolonizacije, da priznajo tudi vse pozitivne učinke, ki so jih v Evropo prinesli priseljenci afriških korenin. To naj bi države obeleževale z Mednarodnim dnevom spomina žrtev suženjstva in čezatlantske suženjske trgovine, kot tudi z uvedbo praznovanj v slogu "mesec črnske zgodovine".

Resolucija je sicer nastala kot odgovor na vse večje težave afriških priseljencev v Evropi. Po raziskavi, ki zajema članice EU v katerih živi skupno 15 milijonov ljudi afriškega porekla, naj bi bila tretjina vprašanih v zadnjih petih letih žrtev nadlegovanja zaradi svojega porekla. Nadlegovanja je bilo največ v Avstriji, na Finskem in Irskem.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30