»Resnica nas bo osvobodila«. O nekaterih netočnostih v izjavah patra Branka Cestnika
POSLUŠAJ ČLANEK
V iniciativi Dovolj.je se kljub obilici dela z vedno novimi prijavami žrtev, ki so prispele na naš naslov od nedavne tiskovne konference in nekaterih drugih medijskih objavah (Tednik), čutimo dolžne, da se odzovemo na navedbe glede našega delovanja, ki jih je v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« podal p. Branko Cestnik. Prejeli smo namreč klice in e-maile poslušalcev, ki so nas napotili na poslušanje omenjene oddaje. Slednja je dostopna na Radiu Ognjišče.
Mnenje patra Cestnika nam je dragoceno, saj prihaja s strani nekoga, ki znotraj cerkvene strukture vedno znova dokazuje, da se o problematičnih stvareh lahko pogovarjamo na odprt in hkrati argumentiran način. Osebno ga spoštujem tudi kot človeka, ki ima velik talent za medije in komunikacijo. Zato mi je toliko težje, ko ugotavljam, da je pater Branko tokrat izrazil mnenja na podlagi nepoznavanja resnične situacije in posledično podal neresničen pogled tudi na našo iniciativo Dovolj.je. Ker iniciativa nastopa predvsem s tem, da poskuša pomagati žrtvam, je že zaradi njihovega statusa prav, da ljudje izvedo tudi našo plat zgodbe.
Pater Branko je izhajal iz dveh neresničnih predpostavk, ki jih bom strnil v dve točki:
Ta predpostavka ne drži, saj gre najprej za razlikovanje med politiko ali miselnostjo ničelne tolerance in njenim dejanskim uresničevanjem. V tem smislu kljub sicer neverjetno počasnemu odzivanju SŠK glede znanih zlorab, prav nasprotno zelo hitro in uspešno deluje njen PR. Kar pa je še bolj pomembno, pa je to, da se po našem prepričanju v ozadju skriva interes, ki ga vodi zlo prikrivanja in ščitenja storilcev, ki so spolno ZLOrabljali. Na papirju z raznimi smernicami ter izjavami člani ekspertne skupine sicer lahko dajejo vtis, da se zavedajo problematike in delajo zelo učinkovito ter celo pozdravljajo našo iniciativo. Resnica, ki jo najbolj poznajo in občutijo predvsem žrtve in njihovi zastopniki, pa temu vztrajno in sedaj tudi vse bolj glasno nasprotuje.
Prav zato, ker je dejansko stanje izvajanja navodil Svetega sedeža diametralno nasprotno zapisanim pravilom in smernicam, smo sploh zagnali Civilno iniciativo Dovolj.je. Po prvih mesecih delovanja smo spoznali, da je situacija še veliko hujša. Pri tem sledimo, kar svetuje tudi pater Branko, da v primeru namernega prikrivanja zlorab in ščitenja določenih posameznikov s strani cerkvene strukture to povemo. Drži, da mogoče škofje niso k temu nagnjeni, a tako kot vsi drugi monarhi (kot jih primerja pater Branko) imajo ob sebi svetovalce, ki pa so k temu nagnjeni tudi zaradi določenih osebnih interesov, tako da se jih posledično očitno bojijo tudi sami škofje. Vsaj tako lahko sodimo glede na njihovo neodzivnost na sodelovanje z nami.
Najostreje pa se moramo odzvati na očitek, ki izhaja kot sami pravite iz občutka, da gre pri iniciativi za nekakšno moralno policijo, ki se dviga nad SŠK s tem, ko izvaja »moralni juriš. Naš poudarek je že od prvega dne dalje, da vzamemo žrtve zares in jim nudimo brezplačno celostno podporo: psihoterapevtsko, pravno in socialno, in sicer kot pomoč pri uresničevanju načela ničelne tolerance. Nekaterim žrtvam smo namreč pomagali, da so lahko uveljavile ničelno toleranco v smislu, da se jim storilec od tega trenutka ne sme več približevati oz. jih izsiljevati. Vse delamo v duhu potrpežljivosti in strpnosti, čeprav bi nam marsikdo rad očital revolucionarna nagnjenja in celo javni linč, ko žrtve navedejo imena storilcev. Glede tega je bilo že dano obširno pojasnilo.
Nihče ne hrepeni po tem, da bi sprožal ovadbe, tožbe. To je nesporno dejstvo. Hkrati pa trditev, da si žrtve v večini primerov ne želijo sprožiti civilnih postopkov, ni resnična. Opažamo, da si večina žrtev želi, da bi storilci odgovarjali za svoja dejanja tudi po »civilnem pravu«. Seveda smo tu zato, da te žrtve poslušamo. Časi, ko se je to reševalo za zaprtimi cerkvenimi zidovi (pater Cestnik omenja spoved, ampak kaj s tem točno misli glede reševanja za žrtve, ne pojasni) so žal mimo in to povsem upravičeno!
Žrtve spolnih zlorab si v prvi vrsti želijo pozabiti, da so jih duhovniki, ki naj bi jim pomagali približevati se Bogu, spolno ZLOrabili in jih tako zavestno in v sodelovanju ZLA še bolj oddaljili od Boga. A tega žal ne morejo pozabiti, saj se zloraba ne zapiše le v psiho ampak tudi v telo. Skozi zahtevne procese psihoterapije in s časom morda uspejo storilcu odpustiti, pozabiti pa tega ne morejo.
Še huje je v primerih, ko so fantje, ki so si zares želeli postati duhovniki, doživeli spolno zlorabo s strani nadrejenega duhovnika in so se po tem, ko so videli, da Cerkev na Slovenskem tega ne želi rešiti, odločili, da izstopijo. Imamo konkretne primere z imenom in priimkom. Koliko duhovnih poklicev smo izgubili, ker se ne želimo soočiti z resničnostjo in počistiti z “duhovniki - spolnimi iztirjenci”?
Žrtve, ki so bile prej prepuščene le najbližjim in odvetnikom, so po vzpostavitvi Civilne iniciative dobesedno zaživele. Dobile so upanje, da so ljudje, ki imajo radi Cerkev in so odločeni, da bodo tej problematiki, če bo le mogoče, prišli »do konca«. Še več, opogumljajo se tudi žrtve, ki so bile do sedaj čisto same in niso videle smisla prijavljanja spolnih zlorab.
Pater Cestnik je tekom pogovora uporabil kar nekaj zanimivih prispodob. Če jih poskušam strniti v eno zgodbo, bi lahko rekel, da je po njegovo iniciativa slon, ki v želji, da bi razkrinkal storilce spolnih zlorab in s tem dejansko pomagal žrtvam v jurišu potaca gredo lepih cvetic in nato v prav nič ne pazi na v njej razstavljeni porcelan. Da bi v resnici razumeli zgrešenost vseh teh prispodob si moramo spet bolje ogledati dejanske razloge za stanje, v katerem se danes nahajamo glede spolnih zlorab v Cerkvi.
Desetletja smo se vživljali v škofe ter redovne predstojnike in poskušali razumeti, kako jim je težko prijaviti sobrata, ki je zagrešil zločin. Tako laiki kot duhovniki smo jim puščali neomejeno svobodo. Veljalo je, da se škofom in redovnim predstojnikom ne sme nič reči, da je naše delo, da smo tiho in molimo, da bodo pametno ravnali in se bodo zadeve rešile. Vse to je dalo zagon zlu, ko smo vsi skupaj samo tiho potrpežljivo čakali, da se je lahko vse bolj razraščalo. Zadušilo je veliko večino dobrih duhovnikov in jih pustilo same ter preobremenjene na župnijah. Pokazalo pa se je tudi, da si odgovorni našega neomejenega zaupanja očitno ne zaslužijo.
Vživljanja v odgovorne oz. hierarhijo in institucije je bilo preveč. Naš fokus morajo biti žrtve, saj je dovolj prikrivanja zločinov in ščitenja zločincev! Čas je tudi za odločnost duhovnikov, ki bodo javno spregovorili, čeprav jim to morda ne bo pomagalo pri »karieri«, ter se s srcem zavzeli za vse žrtve spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem. Nekateri so se hvala Bogu že opogumili (Sandi Koren, Janez Turinek, Janez Cerar).
Pozdravljamo tudi izjavo patra Damjana (sam ni storilec! - le nosi posledice storilcev iz preteklosti) v oddaji Tednik, ki se je javno opravičil žrtvi in izrekel sledeče pomenljive besede: »Res je prišel čas, da žrtvam damo možnost, da spregovorijo o svojih zgodbah in s tem bomo naredili največ, ko bodo lahko spregovorile in tudi dali možnost, da se te stvari ne bodo ponavljale. Rekel bi: resnica nas bo osvobodila.« To je nova pot, ki bi ji morali slediti tudi v vrhu slovenske RKC.
Pater Cestnik nam priznava junaštvo, pogum in ljubezen do Cerkve in si želi, da bi bilo takih ljudi v Cerkvi še več. Naš namen je vzpodbuditi vse odločevalce k večji odločnosti in bistveno večji senzibilnosti do žrtev. Ko bomo vsi skupaj obrnili pogled iz institucije na žrtve ter jih vzeli zares, se bo lahko začel proces nujno potrebnega očiščenja. Zato si v trenutni situaciji želimo aktivnega sodelovanja s škofi in redovnimi predstojniki. Za enkrat z nami ne želijo komunicirati. Očitno se bojijo, da bi morali od slej svoje delovanje spremeniti in ukrepati odločneje zoper sobrate, ki so storili kazniva dejanja.
Zavedamo se, da jim ni lahko pri tem. Pater Cestnik omenja očetovsko skrb škofa za duhovnike. Kot pa ve vsak dober oče, so za izredno slaba dejanja potrebni radikalni ukrepi, ki jih še vedno spremlja ljubeča prisotnost in podpora. Zagotovo je to na dolgi rok najbolj primeren način, da izkoreninimo zlo iz človeka.
Mnenje patra Cestnika nam je dragoceno, saj prihaja s strani nekoga, ki znotraj cerkvene strukture vedno znova dokazuje, da se o problematičnih stvareh lahko pogovarjamo na odprt in hkrati argumentiran način. Osebno ga spoštujem tudi kot človeka, ki ima velik talent za medije in komunikacijo. Zato mi je toliko težje, ko ugotavljam, da je pater Branko tokrat izrazil mnenja na podlagi nepoznavanja resnične situacije in posledično podal neresničen pogled tudi na našo iniciativo Dovolj.je. Ker iniciativa nastopa predvsem s tem, da poskuša pomagati žrtvam, je že zaradi njihovega statusa prav, da ljudje izvedo tudi našo plat zgodbe.
Pater Branko je izhajal iz dveh neresničnih predpostavk, ki jih bom strnil v dve točki:
- Cerkev ima dobre postopke za uveljavljane ničelne tolerance in se sicer počasi in v svojem tempu, a uspešno spopada s spolnimi zlorabami v lastnih vrstah.
Ta predpostavka ne drži, saj gre najprej za razlikovanje med politiko ali miselnostjo ničelne tolerance in njenim dejanskim uresničevanjem. V tem smislu kljub sicer neverjetno počasnemu odzivanju SŠK glede znanih zlorab, prav nasprotno zelo hitro in uspešno deluje njen PR. Kar pa je še bolj pomembno, pa je to, da se po našem prepričanju v ozadju skriva interes, ki ga vodi zlo prikrivanja in ščitenja storilcev, ki so spolno ZLOrabljali. Na papirju z raznimi smernicami ter izjavami člani ekspertne skupine sicer lahko dajejo vtis, da se zavedajo problematike in delajo zelo učinkovito ter celo pozdravljajo našo iniciativo. Resnica, ki jo najbolj poznajo in občutijo predvsem žrtve in njihovi zastopniki, pa temu vztrajno in sedaj tudi vse bolj glasno nasprotuje.
Prav zato, ker je dejansko stanje izvajanja navodil Svetega sedeža diametralno nasprotno zapisanim pravilom in smernicam, smo sploh zagnali Civilno iniciativo Dovolj.je. Po prvih mesecih delovanja smo spoznali, da je situacija še veliko hujša. Pri tem sledimo, kar svetuje tudi pater Branko, da v primeru namernega prikrivanja zlorab in ščitenja določenih posameznikov s strani cerkvene strukture to povemo. Drži, da mogoče škofje niso k temu nagnjeni, a tako kot vsi drugi monarhi (kot jih primerja pater Branko) imajo ob sebi svetovalce, ki pa so k temu nagnjeni tudi zaradi določenih osebnih interesov, tako da se jih posledično očitno bojijo tudi sami škofje. Vsaj tako lahko sodimo glede na njihovo neodzivnost na sodelovanje z nami.
Najostreje pa se moramo odzvati na očitek, ki izhaja kot sami pravite iz občutka, da gre pri iniciativi za nekakšno moralno policijo, ki se dviga nad SŠK s tem, ko izvaja »moralni juriš. Naš poudarek je že od prvega dne dalje, da vzamemo žrtve zares in jim nudimo brezplačno celostno podporo: psihoterapevtsko, pravno in socialno, in sicer kot pomoč pri uresničevanju načela ničelne tolerance. Nekaterim žrtvam smo namreč pomagali, da so lahko uveljavile ničelno toleranco v smislu, da se jim storilec od tega trenutka ne sme več približevati oz. jih izsiljevati. Vse delamo v duhu potrpežljivosti in strpnosti, čeprav bi nam marsikdo rad očital revolucionarna nagnjenja in celo javni linč, ko žrtve navedejo imena storilcev. Glede tega je bilo že dano obširno pojasnilo.
- Žrtve si ne želijo civilnih postopkov, naša iniciativa pa daje vtis, kot da se vse zlorabe najbolje rešujejo po policijski in sodni poti.
Nihče ne hrepeni po tem, da bi sprožal ovadbe, tožbe. To je nesporno dejstvo. Hkrati pa trditev, da si žrtve v večini primerov ne želijo sprožiti civilnih postopkov, ni resnična. Opažamo, da si večina žrtev želi, da bi storilci odgovarjali za svoja dejanja tudi po »civilnem pravu«. Seveda smo tu zato, da te žrtve poslušamo. Časi, ko se je to reševalo za zaprtimi cerkvenimi zidovi (pater Cestnik omenja spoved, ampak kaj s tem točno misli glede reševanja za žrtve, ne pojasni) so žal mimo in to povsem upravičeno!
Žrtve spolnih zlorab si v prvi vrsti želijo pozabiti, da so jih duhovniki, ki naj bi jim pomagali približevati se Bogu, spolno ZLOrabili in jih tako zavestno in v sodelovanju ZLA še bolj oddaljili od Boga. A tega žal ne morejo pozabiti, saj se zloraba ne zapiše le v psiho ampak tudi v telo. Skozi zahtevne procese psihoterapije in s časom morda uspejo storilcu odpustiti, pozabiti pa tega ne morejo.
Še huje je v primerih, ko so fantje, ki so si zares želeli postati duhovniki, doživeli spolno zlorabo s strani nadrejenega duhovnika in so se po tem, ko so videli, da Cerkev na Slovenskem tega ne želi rešiti, odločili, da izstopijo. Imamo konkretne primere z imenom in priimkom. Koliko duhovnih poklicev smo izgubili, ker se ne želimo soočiti z resničnostjo in počistiti z “duhovniki - spolnimi iztirjenci”?
Žrtve, ki so bile prej prepuščene le najbližjim in odvetnikom, so po vzpostavitvi Civilne iniciative dobesedno zaživele. Dobile so upanje, da so ljudje, ki imajo radi Cerkev in so odločeni, da bodo tej problematiki, če bo le mogoče, prišli »do konca«. Še več, opogumljajo se tudi žrtve, ki so bile do sedaj čisto same in niso videle smisla prijavljanja spolnih zlorab.
Jurišanje, tacanje po gredi z rožami in slon v trgovini s porcelanom?
Pater Cestnik je tekom pogovora uporabil kar nekaj zanimivih prispodob. Če jih poskušam strniti v eno zgodbo, bi lahko rekel, da je po njegovo iniciativa slon, ki v želji, da bi razkrinkal storilce spolnih zlorab in s tem dejansko pomagal žrtvam v jurišu potaca gredo lepih cvetic in nato v prav nič ne pazi na v njej razstavljeni porcelan. Da bi v resnici razumeli zgrešenost vseh teh prispodob si moramo spet bolje ogledati dejanske razloge za stanje, v katerem se danes nahajamo glede spolnih zlorab v Cerkvi.
Desetletja smo se vživljali v škofe ter redovne predstojnike in poskušali razumeti, kako jim je težko prijaviti sobrata, ki je zagrešil zločin. Tako laiki kot duhovniki smo jim puščali neomejeno svobodo. Veljalo je, da se škofom in redovnim predstojnikom ne sme nič reči, da je naše delo, da smo tiho in molimo, da bodo pametno ravnali in se bodo zadeve rešile. Vse to je dalo zagon zlu, ko smo vsi skupaj samo tiho potrpežljivo čakali, da se je lahko vse bolj razraščalo. Zadušilo je veliko večino dobrih duhovnikov in jih pustilo same ter preobremenjene na župnijah. Pokazalo pa se je tudi, da si odgovorni našega neomejenega zaupanja očitno ne zaslužijo.
Vživljanja v odgovorne oz. hierarhijo in institucije je bilo preveč. Naš fokus morajo biti žrtve, saj je dovolj prikrivanja zločinov in ščitenja zločincev! Čas je tudi za odločnost duhovnikov, ki bodo javno spregovorili, čeprav jim to morda ne bo pomagalo pri »karieri«, ter se s srcem zavzeli za vse žrtve spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem. Nekateri so se hvala Bogu že opogumili (Sandi Koren, Janez Turinek, Janez Cerar).
Pozdravljamo tudi izjavo patra Damjana (sam ni storilec! - le nosi posledice storilcev iz preteklosti) v oddaji Tednik, ki se je javno opravičil žrtvi in izrekel sledeče pomenljive besede: »Res je prišel čas, da žrtvam damo možnost, da spregovorijo o svojih zgodbah in s tem bomo naredili največ, ko bodo lahko spregovorile in tudi dali možnost, da se te stvari ne bodo ponavljale. Rekel bi: resnica nas bo osvobodila.« To je nova pot, ki bi ji morali slediti tudi v vrhu slovenske RKC.
Brezkompromisnost, kar se tiče zla
Pater Cestnik nam priznava junaštvo, pogum in ljubezen do Cerkve in si želi, da bi bilo takih ljudi v Cerkvi še več. Naš namen je vzpodbuditi vse odločevalce k večji odločnosti in bistveno večji senzibilnosti do žrtev. Ko bomo vsi skupaj obrnili pogled iz institucije na žrtve ter jih vzeli zares, se bo lahko začel proces nujno potrebnega očiščenja. Zato si v trenutni situaciji želimo aktivnega sodelovanja s škofi in redovnimi predstojniki. Za enkrat z nami ne želijo komunicirati. Očitno se bojijo, da bi morali od slej svoje delovanje spremeniti in ukrepati odločneje zoper sobrate, ki so storili kazniva dejanja.
Zavedamo se, da jim ni lahko pri tem. Pater Cestnik omenja očetovsko skrb škofa za duhovnike. Kot pa ve vsak dober oče, so za izredno slaba dejanja potrebni radikalni ukrepi, ki jih še vedno spremlja ljubeča prisotnost in podpora. Zagotovo je to na dolgi rok najbolj primeren način, da izkoreninimo zlo iz človeka.
Igor Vovk je član iniciative za zaščito žrtev spolnih zlorab v Cerkvi Dovolj.je
Povezani članki
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
25 komentarjev
Franc Mihič
Komentarji jasno tiho povedo, da pornografija tudi za katoliško občestvo ni več veliki greh?
Franc Mihič
Epilog zadeve?
Pater Branko Cestnik pravi
Pohlep - drugi smrtni greh, je pokopal cerkvene holdinge
sobota, 5.2.2011
DRUGI SMRTNI GREH (Pohlep)
Informacija iz italijanskega L'Esspressa o 800 milijonov dolga cerkvenih holdingov, Zvon 1 in Zvon 2, ni razburila samo katoliških vernikov, temveč vso slovensko javnost. Nič čudnega, saj bi s propadom holingov, ki bi mu verjetno sledil propad glavnega podjetja mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast, vsaj 30.000 malih delničarjev verjetno izgubilo vse.
Prezadolžena nadškofija pa preko obeh holdingov obvladuje tudi pomembne deleže v številnih pomembnih podjetjih. Le sakralnih objektov zadolženemu cerkvenemu vrhu ne more odvzeti nihče. Finančne injekcije iz Vatikana ne bo. Če se predstavnikom mariborske nadškofije z bankami upnicami v začetku februarja ne bo uspelo dogovoriti o reprogramiranju kreditov, se tako lahko zgodi, da bo zadolžena nadškofija izgubila vse, razen – cerkev.
V zadnjih dneh je bilo o insolventnosti holdingov Zvon 1 in Zvon 2 povedano domala že vse. Večkrat smo slišali predstavnike mariborske nadškofije, kako zatrjujejo, da so zastavili le nekaj in ne večine nepremičnin (samostan v Studenicah, orglarsko delavnico v Hočah in del objekta na Bavarski ulici v Mariboru).
Kot trdijo, njihov dolg do bank upnic ne znaša 800, temveč »le« 17,4 milijona evrov. Kesajo se, češ da jim je žal, da so se iz te zgodbe veliko naučili in da se bodo zdaj vrnili k temeljnemu poslanstvu, ki je karitativna in pastoralna dejavnost ter širjenje evangelija. Na drugi strani je bilo v zadnjih letih slišati tako zgodbe o duhovnikih, ki so vernike kar s prižnice pozivali, naj vlagajo v cerkvena podjetja, kot o (številnih) drugih, ki so nadrejene (zaman) opozarjali, da je ukvarjanje z ekonomijo in podjetništvom milijone svetlobnih let daleč od temeljnega poslanstva cerkve.
Slika: 7 smrtnih grehov, Jérôme Bosch-Les 7 Péchés Capitaux (wikipedia)
Za mnenje o zlomu cerkvenega gospodarstva smo zato zaprosili prav tiste, ki jih dogajanje najbolj neposredno zadeva že zato, ker so pač ves čas v neposrednem stiku z verniki. Duhovnike. Čeprav smo bili opozorjeni, naj si ne obetamo, da si bo kdo od njih upal javno spregovoriti, so se naši prošnji prijazno odzvali.
Njihova mnenja dokazujejo, da je v Cerkvi sicer res zmanjkalo kapitala, ostalo pa je še kar nekaj poguma za javno izražanje mnenja in za lastno razmišljanje. Poslej bo, obljubljajo skesani visoki cerkveni možje, spet več prostora tudi za pomoč, izobraževanje ter skrb za duše vernikov. Za vse tisto torej, kar naj bi bilo temeljno poslanstvo Cerkve; čeprav so nekateri v zadnjih letih na to morda nekoliko pozabili.
Poražena je množica ljudi!
Pater Branko Cestnik: »Cerkev na Slovenskem gotovo doživlja enega najtemnejših trenutkov v sodobni zgodovini. Ko ji je bilo v prejšnjih desetletjih težko, je bila žrtev zunanjih sovražnikov. Ti so jo tolkli s propagando in tudi fizično uničevali. Toda že leta 1958 je ljubljanski škof Vovk domnevno dejal: »Zmagali smo.«
Spoznal je, da komunizem Cerkve ne bo zrušil. Mariborska finančna afera, v mednarodnem tisku označena kot »sveti zlom«, pa je, tako je videti, v nekaj potezah zapravila moralni kapital prejšnjih desetletij. Temni trenutek je prišel od znotraj. Zmagal ni nihče.
Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Širše gledano je poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve.
Pred nekaj leti sem v svoji redni rubriki v Družini odgovarjal na vprašanje, ali lahko kristjan voli levico. Neizogibno je bilo zapisati kakšno o slovenski levici in kulturnem boju med njo in Cerkvijo. V zaključku kolumne sem uporabil tehniko preobrata. Zapisal sem, da hudič nikoli ne prihaja predte kot vojak, s katerim se boš moral frontalno bojevati.
Hudič prihaja od zadaj, mogoče stoji ob tvoji rami, mogoče se pretvarja, da je tvoj soborec. Hotel sem reči, da v žaru kulturnega boja radi pozabimo, da naš glavni problem niso slovenski antiklerikalci, s katerimi se sicer veselo spopadamo v javnosti, naš prvi problem je naš greh, naša samozaverovanost. Za ponazoritev sem navedel dejstvo, da je naša, se pravi cerkvena firma T-2 na tiho postala največji distributer pornografije na Slovenskem. Takrat so me citirali številni mediji, sprožil se je val ogorčenih pisem bralcev in počutil sem se nekoliko pravičniškega.
Danes pa me je sram, da sem mnenje o T-2 objavil kot nekakšen privesek v neki drugi temi. V literarni obliki pikantnega preobrata. Korajže za kaj več ni bilo. Že takrat bi namreč cerkveni mediji morali z mastnimi naslovi in direktnimi udarci razgaliti neevangeljsko početje v mariborskem ekonomatu.
Ker smo raje gledali vstran, čeprav smo vedeli, je danes trenutek toliko bolj temen. Vzgajani smo pač bili, da se v lastno skledo ne pljuva. Vprašanje pa je, kaj je v tem primeru lastna skleda. Je to skleda neke sakralne strukture, ki kakopak računa na tisočletni čut za pokorščino, ali pa bi v tem primeru naša skleda morala biti skleda majhnih varčevalcev in delavcev.
Smernice iz Vatikana so stroge. Očitno se je odločil za kazen. Ne samo dveh predsednikov, Türka in Pahorja, tudi našo hierarhijo pušča pred svojimi vrati. Ko slovenskim svetim trgovcem ne da zatočišča in ko pusti, da informacija o njihovih denarnih akrobacijah pride v svetovni tisk, dovoli mehki linč.
Neusmiljena javnost – to je prva kazen Vatikana. Druge še pridejo in bodo manj vidne. Vprašaš se, kako se je to lahko sploh zgodilo? Vzorec mariborskega 'svetega zloma' ustreza vzorcu velikih tajkunskih zgodb, ki že vsaj tri leta polnijo stolpce naših časopisov. Vse je tu: najprej izvorni dobri namen, nato utopija neskončne rasti, vera v samoporojevajoči se denar, sledi nepreglednost in labirintskost lastniške mreže, na koncu zadolževanje, prikrivanje, zlom.
Rekel bi, ena izmed zgodb. Skoraj bi doživel olajšanje, češ, to se pač dogaja in zgodilo se je tudi Cerkvi. Češ, nihče ni osebno obogatel. Vendar je mariborska zgodba teološko paradigmatična tranzicijska zgodba. Kajti če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več.
Če človek izza oltarja tako dela, kako naj dela drugače prebrisanec iz sosednjega podjetja? V igri je podoba Boga. Ali je Bog gospodar vesolja, katerega moč naj se vidi tudi v krepkih škofijskih blagajnah, ali pa je Bog Elijev tihi šepet, katerega moč je velikemu svetu komaj opazna? Ali je kapital res znamenje Božjega blagoslova?
Izhod je v teologiji – v bogoznanstvu. Dobra teologija pomeni dobro pastoralo. Dobra pastorala med drugim pomeni smotrno uporabo denarja. Dejstvo, da je novi mariborski škof Marijan Turnšek eden naših najboljših teologov, se v tem temnem trenutku kaže kot svetloba na koncu predora.«
Tekst: ALMA M. SEDLAR, M. Č., S. F., Ž. K., T. H.
BARBARA RAKUN
https://www.casnik.si/manipulacije-s-spolnimi-zlorabami/
Zadnji komentar z imenom jozev je zelo na mestu, pa tudi Davidu pritrjujem, L.Erzenu
BARBARA RAKUN
Ne morem verjeti, kaj danes piše Ivan Štuhec na casnik.si
BARBARA RAKUN
In še to bi rada dodala. V pogovoru na radiu Ognjišče p. Cestnik meša jabolka in hruške. Spregovori, da je veliko nas dvoličnih, ker lajamo po cerkvi, ne vidimo pa kaj se dogaja po svetu, npr. v islamskih državah ko se dogajajo otroške poroke.
Dragi pater, vi ste dvolični. Ali se spomnite, kako ste v enem svojih blogov govorili, kako vas je sram, ker ljudje govorijo grde besede, ko so odkrili primer, ko so se islamske ženske kopale oblečene in da ne razumete, ker se ljudje branijo pred ilegalnimi migranti in da imamo predsodke itd. Zakaj se potem pri temi, ki se tiče Slovenije, slovenske cerkve, pedofilije, najbolj zavržnega zločina na svetu, ukvarjate z islamskimi otroškimi porokami. Oprostite, jaz opozarjam na vse zločine, ki se dogajajo po svetu, najbolj me skrbi za otroke, torej pedofilija, otroška pornografija, prostitucija, suženjstvo, vsakršno nasilje nad otroki, pa ni važno kjer otroci živijo. Otroci so najbolj zlorabljena populacija. In potem da bi zameglili stvari, ki se dogajajo v Sloveniji, poveste še o temi, ki se ne tiče Slovenije.
Imamo morda kak primer islamistične otroške poroke v SLoveniji? Z otroškimi porokami v islamskih državah se bodo morali soočiti tam kjer se to dogaja! Tako kot se bodo morali ljudi, ki v islamskih državah živijo, soočiti s tem, da bodo prenehali verjeti v pravljici, grozne tradicionalne obrede kamenjanja, zažiganja žensk itd. in prekiniti z bolno tradicijo sovraštva do žensk. Še veliko veliko let so za nami kar se tiče odnosa do otrok, žensk.
V Sloveniji velja civilna oblast in smo zelo napredovali. RKC pa si glede na vaše razmišljanje in kako se branijo škofi, želi živeti v preteklosti, kjer ljudje o ničemer niso smeli/niso vedeli ničesar.
korosec.france
Dobro poveš dejanskost in resnico tako, kot je. Sam pa sem jasno zapisal, da je g.Branko "glasogovornik".Je torej na funkciji in položaju, kjer do pred časom ni bil. Da meša veliko meglo in ji dodaja začimbe, je jasno kot beli dan. Ali ste v zadnjem času zaznali, da o temah, o katerih piše in govori p.Cestnik ne , vsaj izpostavljeno ne, ne piše in ne poroča nekdo drug, ki je poniknil ...? Naslednja tema, morda ? SPREMINJANJE NAŠEGA VEČNEGA "OČENAŠA" ? Bilo je najavljeno, potem je potihnilo in predvidevam, da bo ob primernem trenutku butnilo v rimokatoliško skupnost! Stavimo, da nam bodo pokvarili kmalu marsikaj? - ker je vse tako tiho, kot pred tornadom...
debela_berta
Cestnik je tako konzervativen in sovražen, da človek v letu 2019 tega enostavno ne more verjeti...
On in kak Božo Rustja bi bila idealna za NDH in ustaški pokret...
Ni kroga Dantejevega pekla, ki bi bil primeren zanj...
jasna.pinter
Hm... sovraštvo veje tu iz nekoga drugega. Močno veje. P. Brankota pa odkar ga poznam in je naš župnik, še nisem slišala ali videla govoriti/pisati/delovati sovražno.
jasna.pinter
Domovina.je... NDH, Ustaši in Dantejev pekel? Ta komentar je pa res zelo pod nivojem vašega odličnega portala. In zares sovražen. Me čudi, da se je sploh lahko pojavil tu, glede na to, da vsak komentar čaka na odobritev...
debela_berta
kaj pa je narobe z mojim komentarjem? Ja, NDH in ustaštvo sta bili zelo huda stvar, pod nivojem kot praviš ti... in najbrž te je zmotilo, ker sem g. cestnika dal ob bok teh stvari. po mojem nič narobe, če znaš prav razumeti njegova mišljenja in prepričanja. bi bil prav primeren za omenjeno ideologijo
korosec.france
Resnično spisano po dejanskosti in v Resnici.
p.Cestniku je povedano vse kar treba povedati.
Ne bo se odzval, ker se nima s čim.
p.Cestnik definitivno razume, kar ste mu zapisali, sprejema pa ne. On je Glasogovornik.
Poglejte samo pogostost njegovega pojavljanja na vseh valovih in frekvencah.
Gospod pater živi na drugih valovnih dolžinah in na drugih frekvencah-ki jih lahko odčitate na njegovem tekstu.
V srži zadeve, p. Cestnik zagovarja in brani obstoječe stanje in morda dopušča malo večje tolerance, ki so že itak gumasto vgrajene v sistem upravljanja Cerkve tako, da bi se naj nič še ne zgodilo tako premakljivega, da bi stavba ne zdržala pritiska in tresenja-skratka, da bi preživela taka kot je...
"Dovolj je.si" pa pove nekaj povsem nasprotnega. Itak. In to je kruto pretresljivo, več kot dobrodošlo v zadnjem trenutku.
Če bi Jezus posnemal Branka Cestnika , bi še vedno taval in blodil in ne bi udejanjal svojega Poslanstva po delovnem nalogu svojega Očeta in ga ne bi nikoli zbičali, ne spljuvali, še manj pribili na križ in sploh ne prebodli s sulico - mi pa ne bi imeli vstajenske možnosti in bi še vedno razpravljali s Farizeji in z Herodom kako in kaj...
Sem prepričan, pokorno javljam.
BARBARA RAKUN
Tole Frančišek mi je seglo do srca, sploh zadnji del. Kako mi ne bi imeli vstajenjske možnosti in večnosti, če Jezus ne bi bil pot, resnica in življenje. Predvsem pa ne bi imeli zastonjske ljubezni. p. Cestnik ima rad udobje, očitno ne mara sprememb. Mislim da ni načelen, zelo rad pa uporablja vse vrste medijev da izpostavi tisto, kar on misli, da je prav. Zdaj pa je začel napadati še civilno iniciativo, ki opozarja na najhujši zločin, ki je možen na svetu. Iniciativi gre za resnico in zaščito ljudi. In za to, da se pride zadevam do dna in da se razkrinka vse, ki so storili zlorabe in da razkrinka vse, ki so ščitili te storilce zlorab. Podobno se je zadnjič zgodilo v vrtcu, ko je ravnateljica rabila celih 14 dni, da je javila naprej, da obstaja sum spolne zlorabe enega od vzgojiteljev v vrtcu.
jasna.pinter
Še malo, pa me bo začelo iskreno zanimati, ali p. Branka poznate, ali pa ga označujete kar tako. Pa saj mislim, da poznam odgovor. Rad ima udobje, ne mara sprememb, nenačelen, uporablja medije v svojo korist... vi vsekakor ne govorite o njem. Iniciative pa ni napadel. Morda ne bi bilo slabo, da poslušate, kaj je sploh povedal (predvidevam, da niste). In prepričana sem, da tudi avtorju tega zapisa tole vsesplošno zgražanje nad p. Brankotom ni všeč in z njim ni želel doseči tega. Jaz odziv g. Igorja razumem kot še eno iskreno prizadevanje, da bi iniciativa svoj namen in način dela še bolj razložila, pojasnila, odgovorila na nekatere dvome in pomisleke ter popravila netočne informacije.
korosec.france
Barbara, hvala in upam, da bo g.Branko ( da se malo zbližamo na našem nižinskem nivoju, kjer se Ofce pasemo) razumel, da ne gre za obsojanje niti za načrtno kritizerstvo - povemo, kar mislimo. Na njegove tekste se odzivamo tako pogosto kakor se on s svojimi teksti izpostavlja in zaletava s svojimi kontrapunkti. Že večkrat sem pisal o tem, pa se ne znam dovolj izraziti, še najbolj tadeva Tadeja, ko zapiše: "Tipični Cestnik, ki v 90% resnice razdrobi 10% strupa. Metoda? Najprej prikaže dve skrajnosti, v tem primeru tiste, ki bi radi nadaljevali s prikrivanjem in jurišnike, ki jim v ihti po iskanju pravice ni mar za kolateralno škodo v smislu lažnih obtožbe. Rešitev? Pater Branko jo vedno nekje na sredi. Hmja, naš Slovenec to rad sliši "...etc. sam sem enkrat zapisal, da g.Branka berem, mu hitro in tekoče sledim, ga razumem in obrodim neko pričakovanje o tem kakšen bo njegov zaključek in nato nenadoma trešči, izleti iz tira, se katapultira v lastno negacijo, zveriženost in...kontrapunkt , zmeda, kaos! O ne , mene ne boš iztiril, Branko . Tadeja , hvala za zapis, ki pomaga doumeti način sporočilnosti, ki jo , ali žćivi, ali pa konstruira g. p. Cestnik. In o tem je treba govoriti, pisati, dokler ne bo zapopadel, da nam dolguje pojasnilo kaj pravzaprav poiskuša vnašati v slovenski eter. Dotlej pa bom, kar se mene tiče, dejanski in s tem kritičen.
BARBARA RAKUN
Zelo razočarana, ker glede na to da spada med mlajšo generacijo, bi se lahko kot človek (če ne že kot duhovnik) osvobodil cerkvene hierarhije, njene hinavščine in ostalega kar veje iz RKC.
Ljudje se zbujajo v civilni iniciativi Dovolj.je in mislim da nas je zdaj že kar veliko, ki iniciativo podpiramo. Podpiram resnico in samo to. Kdor ne ščiti resnice, ne more razlagati o Jezusu, življenju, svetosti itd.
Tako kot je nekdo napisal, Cestnik je del cerkvene hierarije, se mi zdi, da občasno s svojimi objavami deluje, kot da je povzpetnik in da ščiti škofe, ki imajo ravno tako kot naši politiki moč, da lahko kaj spremenijo. Na bruhanje mi gre to, kako je cerkev polna besed o otrocih, ščitenju življenja od spočetja do naravne smrti. Potem pa takole nekdo, ki ga imam za zelo učenega, inteligentnega in razgledanega. Ne, ne in ne, zmotila sem se.
Nekdo ki RKC opravičuje, ne išče resnice. In to ni samo moje mnenje.
Metaeta
Uf, Cestnik razočaranje.
jasna.pinter
Joj. Meni se pa zdi, da ste malo slabo ali selektivno poslušali p. Brankota. Imam včasih občutek, da se (mogoče tudi z razlogom) počutite tako nerazumljeni ali napadani ali nesprejeti v Cerkvi... da potem tudi v izjavah, ki ne govorijo proti vam (ali govorijo o vas celo z naklonjenostjo in simpatijo) vidite neko grožnjo ali krivico. Tudi p. Branko reče, da "je dobil občutek", ne pa, da je nujno tako. Prav tako ne pravi, da je iniciativa slon ali moralna policija, ampak (kot dober duhovni voditelj) samo stvari pred tem, da bi to postala - kar ni isto. Vemo tudi, da ima p. Branko kot spovednik z več kot 20 let izkušnjami verjetno precej dober vpogled v to, kaj si žrtve želijo - bi rekla, da se je pogovarjal v vsem tem časom že z več žrtvami kot Dovolj.je, ki obstaja le nekaj mesecev. In čeprav tudi mene jezi, da slovenski škofi nočejo sprejeti iniciative in da tudi nekateri redovni predstojniki odklanjajo srečanje z njimi... vem, da p. Branko enostavno vidi večjo sliko in se lahko tudi bolje vživi v vse, ki so tako ali drugače vpleteni v te žalostne zgodbe.
Iniciativi želim še naprej toliko poguma in ljubezni do Cerkve. Vesela sem vas in vas, kot mnogi, spremljam z molitvijo!
BARBARA RAKUN
Oh,prosim, ali imaš vpogled v spoved, da veš kaj se tam dogaja? Veš ta spovedna molčečnost duhovnikov je za moje pojme tudi ena od zlorab, spovedna molčečnost je preživeta stvar. Verjetno se je nič koliko žrtev zlorab spovedalo duhovnikom, pa le ti niso nič ukrenili! A misliš, da duhovniki med spovedjo, ne sugerirajo spovedancem, kaj morajo in kako. Prosim te lepo, a so slučajno duhovniki psihoteravpevti, so študirali za to, kako morajo z empatijo in sočutjem spremljati ljudi? Še vedno ni tega zadosti na teološki fakulteti.
jasna.pinter
Meni se pa zdi, da mora vsak empatičen človek k temu pristopat individualno, pa če je spovednik ali ne. Meni se je že zgodilo, da mi je prijateljica povedala za zlorabo. Bi jo morala silit, da gre na policijo ali pa kar jaz prijaviti? No, ona tega ni želela. Naj bi zlorabila njeno zaupanje? Sem pa prepričana, da večina spovednikov danes žrtvam vsaj predlaga, naj zlorabo prijavijo. In če bi se meni zgodila zloraba in bi to povedala svojemu spovedniku in bi on to komurkoli povedal, če jaz ne bi želela... no, ne bi izgubila samo zaupanja v spoved, ampak tudi zaupanje vanj in v ljudi na splošno. Torej moje zadeve niso varne čisto pri nikomer? Jaz sem ena tistih ljudi, ki, kot je rekel p. Branko, veliko raznoraznih stvari rešujem s svojim spovednikom. In sem neskončno hvaležna zanj. In ni študiral psihoterapije, psihiatrije ali psihologe. In me spremlja s sočutjem in impatijo. In hvala Bogu za spovedno molčečnost. Pa saj smo vsi kdaj zavezani k njej, tudi če nismo spovedniki. Zaupanje pa to...
jasna.pinter
Ps: verjamem, da tudi Dovolj.je dela po principu spovedne molčečnosti. Torej, da zadeve nikamor ne prijavijo, če/dokler tega žrtev ne želi.
saramatej
Jaz se lahko pohvalim, da imam odličnega spovednika, ki je tudi moj duhovni spremljevalec in s pomočjo tega tudi osebnostno dozorevam.
Kraševka
Milslim, da je v interesu vseh, da bi delali z "Roko v Roki".
Pač Cerkvena hiarhija, duhovnikom ne da dovolj svobode in mogoče tudi ne zaščite. Verjamem, da se ŠKOFJE trudijo.
Kot razumem, ima namen iniciativa Dovolj.je namen, da v resnici CERKVI pomaga.
Mogoče je hotel p. Cestnik samo opomniti , da je treba biti samo bolj pazljiv, preden se da IME storilca v JAVNOST.
Pri vsaki stvari je prav, da so dvomi , tako na levo, kot na desno.
Verjamem, da je veliko žrtev prizadetih. Toda pri množici prijav, se bo mogoče našla tudi katera zlonamerna in NERESNIČNA. Zato je potrebno dobro vse pretehtati.
Sama mislim, da je potrebno "hiteti" POČASI.
korosec.france
Včasih si bila bolj odločna.
AlojzZ
"Nihče ne hrepeni po tem, da bi sprožal ovadbe, tožbe. To je nesporno dejstvo. Hkrati pa trditev, da si žrtve v večini primerov ne želijo sprožiti civilnih postopkov, ni resnična. Opažamo, da si večina žrtev želi, da bi storilci odgovarjali za svoja dejanja tudi po »civilnem pravu«."
???
Rahlo protislovje. Ali pa nebistvena razlika med hrepeneti in želeti. Sicer pa je moje mnenje, da bi moralo priti pred sodišče.
BARBARA RAKUN
To da si žrtev zlorabe ne želi videti konca in predvsem zadoščenja, je neresnica, in mi je hudo, če p. Cestnik tako razmišlja. In žrtev mora čez dolgoletne terapije, da travmo da na plano, da jo predela (če jo predela) in da sčasoma sprejme, da ni žrtev kriva za to, kar se ji je zgodilo. Pozabiti se take zlorabe ne da, Cerkev bi pa ravno to želela. Zato non stop pometanje pod preprogo. Samo tisti, ki pozna sistem zlorab, kaznovanja, ustrahovanja, lahko razume, kako je žrtvi težko iti skozi proces tožbe. Za vse primere bi moralo to iti čez sodišče, ker v Sloveniji ne vlada cerkvena oblast, ampak državna oblast. To da si cerkev želi procesa na ravni cerkvenega kazenskega postopka, je samo pometanje pod preprogo in zavlačevanje. Zanimivo, kako se cerkev angažira npr. pri povojnih pobojih, kako ne smemo pozabiti komunizma, žrtev povojnih pobojev, za vsak žrtev medvojnih in povojnih pobojev se jim gre. Tu pa se spreneveda in hinavi. Groza.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.