Rešitev za socialne demokrate: strožja politika do migracij

Embed from Getty Images
Socialni demokrati so sicer na zadnjih volitvah v Sloveniji naredili lep rezultat, a na zadnjih državnozborskih lansko leto so kljub ambicijam po relativni zmagi ostali na skromnih 9 odstotkih.  Prav tako je skupina S&D ena večjih poraženk evropskih volitev, socialno demokratske stranke pa izgubljajo volilno podporo v številnih državah (Nemčija, Francija, Nizozemska in Italija).

A pot do ponovnega vzpona na oblast je morda pokazala socialno-demokratska stranka na Danskem, ki je bila še nedavno v izgubljenem položaju. Zdaj je favorizirani desnici speljala volivce tako, da je bistveno poostrila svoj odnos do migrantov. S tem je ponovno pridobila delavske glasove, ki so pred tem prebegnili k desnim populistom.

Tudi v Sloveniji so se sicer člani in celo župan socialnih demokratov v Ilirski Bistrici oprijeli istega »danskega« načina, a jim vodstvo stranke ni sledilo.

Po evropskih volitvah so v večini evropskih držav Socialisti in socialni demokrati lizali rane zaradi slabih rezultatov. Od prejšnjih volitev je krovna skupina, S&D, v Evropskem parlamentu izgubila kar 45 sedežev.  Po mnenju analitikov so v njeno tradicionalno delavsko volilno bazo močno zarezale desne populistične stranke. Eden glavnih razlogov za to naj bi bilo (pre)mehko, če že ne popolnoma odprto stališče do množičnih migracij.

Tudi zaradi takšnih trendov je zmaga danskih socialnih demokratov na domačih volitvah petega junija zelo odmevala. Po porazu leta 2015 so spremenili strategijo in zavzeli mnogo trše stališče  do migracij in integracije migrantov v dansko družbo, kar je prineslo nenadejani uspeh.

Pod vodstvom predsednice Mette Frederiksen so v svoji stališčih šli še dlje od predstavnikov vladajoče desnosredinske stranke danske vlade. Predlagali so letno omejitev prihoda »nezahodnih« migrantov ter da bi tujim državljanom, ki si na Danskem zaslužijo državno pokojnino, omogočili to obdržati tudi, če se izselijo iz države.

Na tak način so danski socialni demokrati želeli zmanjšati število tujcev v državi. Čeprav je bila stranka nekoč zelo promigrantska, so pod novo predsednico stališča obrnili in postali skeptični do migrantov, ob tem pa zahtevali njihovo popolno kulturno integracijo. Stranka se zavzema tudi za razbitje migrantskih getov.

SD je s tako osveženimi stališči prepričala 26 % volivcev in zmagala na volitvah. Za njo so se uvrstili desnosredinska stranka Vestre s 23%, vodilna stranka DPP pa je doživela znaten poraz, saj je iz 21% padla le na 8.%. 12 odstotkov njenih volilcev je prišlo k socialnim demokratom.

Analize, ki so jih izvedli v The Economistu, kažejo, da je stranka zaradi svojih stališč nekaj glasov izgubila tudi iz leve, a obenem nazaj pridobila znatni del delavskih glasov, ki so na prejšnjih volitvah volili desnico. »Ko so se drugače postavili glede vprašanj migracij in integracije migrantov, so socialni demokrati vzeli orožje iz rok liberalcev in konservativcev ter odstranili vročino iz debate,« je povedala danska analitičarka Karina Kosiara-Pedersen.

V Sloveniji socialni demokrati na terenu eno, v vodstvu drugo

Na Danskem so torej socialni demokrati odkrili formulo, kako premagati politične tekmece. Medtem pa pri nas posamezni župani Socialnih demokratov skepso do migracij kažejo na terenu, vodstvo stranke pa se 6 njihovimi stališči ne strinja.

Eden takšnih je denimo župan Ilirske Bistrice, Emil Rojc. “Popolnoma razumem občane, da so do tujcev, ki jih srečujejo v nepričakovanih situacijah, zadržani, ker ne vedo, kaj lahko od njih pričakujejo in kako se bodo obnašali,” je dejal pred časom. Po njegovih besedah sta nelagodje in strah toliko večja, če nekdo vstopa v naše okolje na prikrit način, v nočnih urah, mimo veljavne zakonodaje. “Glede na to, da je za domačine samoumevno, da je potrebno prečkati državno mejo na zato določeno mesto z ustreznimi dokumenti, je razumljivo, da ljudje težko razumejo početje, ki ni v skladu z utečenimi navadami,” je še poudaril, o tem smo na Domovini že pisali TUKAJ.

Do tovrstnih stališč svojega župana so se v vodstvu Socialnih demokratov ogradili ter napovedali, da bodo obravnavana na ustreznih organih stranke.

[ODZIV] SD ne podpira protestnega shoda na Jelšanah! Ocene o ravnanju posameznih članov SD bodo sprejemali za to pristojni organi stranke. Ob tem pa pričakujemo, da bo država izzive migracijske politike reševala z odprtim in iskrenim dialogom z lokalnim prebivalstvom.@Delo @vecer

— Socialni demokrati (@strankaSD) April 27, 2019

Kandidatka iz vrst SD na evropskih volitvah in državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje, Dominika Švarc Pipan, je župana Rojca zaradi udeležbe na protimigrantskih  shodih posredno označila za ksenofoba. Kot je dejala na POP TV, sama najostreje obsoja udeležbo ali podporo člana ali članice Socialnih demokratov “kakršnimkoli shodom, kjer se razpihuje sovraštvo, nestrpnost in strah”. In izrazila pričakovanje, da bo gospod Rojc “sprejel odgovornost in menjal stranko za tisto, ki dejansko bolj odraža vrednote, kakršne so se v teh situacijah odražale.” In te so, tako Švarc Pipanova, “v nasprotju z njihovimi temeljnimi vrednotami.”

Razlike med stališči vodstva stranke in terenom najdemo tudi v Velenju, kjer župan SD-ja Bojan Kontič vse bolj glasno opozarja na neintegracijo Albancev v njihovi občini. V Velenju se namreč srečujejo z močnim porastom priseljevanja Albancev s Kosovega in od drugod ter posledično z velikimi zapleti pri vključevanju otrok v vrtce in šole ter urejanju drugih socialnih zadev. Priseljenci se namreč praviloma, tudi po več mesecih ali celo letih bivanja v Sloveniji, ne naučijo slovenskega jezika, kar še posebej velja za ženske, ki jih možje pripeljejo za seboj po določbi Zakona o tujcih, ki omogoča združevanje družin.

Na drugi strani pa je njegova strankarska kolegica Tanja Fajon ena največjih zaveznic Albancev v strukturah Evropske unije.  Zaradi svojih prizadevanj, da so v EU odpravili vizume za državljane Albanije, so ji v Tirani celo naklonili bar z njenim imenom.

V predvolilni kampanji pa je Albancem v Sloveniji v videu, ki smo ga objavili na Domovini, za glasove zanjo obljubila, da bo naredila vse za odpravo vizumov tudi za Kosovarje.

Če ji bo uspelo, lahko v prihodnjih letih v Slovenijo in tudi druge države Evropske unije pričakujemo pravo invazijo kosovskih Albancev, še posebej v kraje, kjer so se že ustalili njihovi sonarodnjaki.

[do_widget id=podcast-playlist-3]