Rešitev za Slovenijo je, da Janša postane desni Milan Kučan

Rok Čakš
16
Rok Čakš

(in kaj ima s tem Angelca Likovič)

Pa smo dobili novo krščansko stranko! Po inflaciji političnega sklicevanja na krščanske vrednote v zadnjih letih bi človek pomislil, da je krščanska vera med slovenskimi volivci v strahovitem porastu. Aleš Primc je namreč pravkar ustanovil četrto stranko, ki nagovarja ta bazen, in napoveduje se še kakšna.

Statistike, globlja politična analiza ter naš družbeni vsakdan seveda kažejo povsem drugačno sliko – število katoličanov je v zadnjih desetih letih upadlo za 70 tisoč, krščenih je zgolj še dobrih pol novorojenčkov, življenje po tradicionalnih konservativnih vrednotah je v današnji družbi prej tarča posmeha kot spoštovanja ali odobravanja.

Je torej gneča v potegovanju za glas krščanskega volivca posledica strateške analize, ki bi pokazala, da obstoječe konservativne stranke te volilne baze niso znale ustrezno nagovoriti ter je pripeljati na volišča v številu, ki bi jim prinesla volilno zmago?

Če bi bilo tako, potem slovenska konservativna desnica v resnici nima problema, volilna zmaga pa je oddaljena morda zgolj še za dve ali tri stranke tipa »Za stare starše gre«, »Za tercialke gre« in nemara celo »Za muslimane gre«.

Zgražanje ni potrebno – pri doseganju večine vsak glas šteje in navsezadnje smo že ugotavljali, da imamo kristjani s sobrati v veri v resnici več skupnega kot z našimi “strpnimi” sekulariziranimi levičarji.

Ideja se sicer zdi tako nora, da bi morebiti celo delovala, a politična realnost je vendarle drugačna, že opisana v komentarju Tri zmote o novi stranki pod vodstvom Aleša Primca.

Za zagotovilo, da  bodo v Sloveniji ustrezneje zastopane in varovane tradicionalne krščanske vrednote, namreč v državni zbor ni potrebno izvoliti poljubnega števila strank, ki imajo te ideale vpisane v imenu, pač pa je potrebno osvojiti politično večino, 50 plus, če hočete.

Mimogrede, škoda, da je prizadevanje SDS v tej smeri svoj čas tako hitro pojenjalo.

Če inflacija strank, ki ciljajo na številčno omejeno konservativno volilno telo, ni plod strateškega stremenja skrivnostnih stricev iz ozadja nekoč brsteče slovenske pomladi, se zastavlja ključno vprašanje, čému je ta vse večja razdrobljenost sploh namenjena.

Strateški koncept ali prosti strelci?

Če se torej strinjamo, da inflacija strank, ki ciljajo na številčno omejeno konservativno volilno telo, ni plod strateškega stremenja skrivnostnih stricev iz ozadja nekoč brsteče slovenske pomladi, se zastavlja ključno vprašanje, čému je ta vse večja razdrobljenost sploh namenjena.

Logična odgovora se ponujata zgolj dva; bodisi gre za strateško utrjevanje določene politične smeri znotraj bloka (kjer so razhajanja splošno znano dejstvo), bodisi za solistično akcijo (pre)ambicioznih posameznikov, ki jim občutka poklicanosti za nekaj večjega ni bilo dano izživeti v obstoječih strankarskih strukturah.

Čeprav nobeden od naštetih scenarijev ne rešuje temeljnega problema desnice – zmagati na volitvah, mi je osebno vseeno bližje prvi, saj bi pomenil, da vsaj nekdo na tej strani dejansko ve kaj dela, pa četudi volilna zmaga bloka ni njegov primarni cilj.

A enkrat sem že ostal razočaran v naivnem prepričanju, da je ustanovitev liberalne Stranke Gregorja Viranta genialna strateška poteza desnih stricev iz ozadja.

Takrat sem se naučil, da desnica v resnici nima stricev iz ozadja. Ima zgolj Janeza Janšo. Dejansko pa bi strice še kako potrebovala.

Pravzaprav bi bilo dovolj, če bi Janša postal desničarski Milan Kučan.

Verjetno v tem trenutku mislite, da se mi je popolnoma zmešalo. Nekateri zato, ker ključnega osamosvojitelja primerjam z večnim vodjem partije, drugi pa, ker verjamete  da sta obraza iste zveri, ujetost v njuno paradigmo pa morda največji problem slovenske politične levice in desnice.

Kučan nedvomno je problem desnice, Janša pa … poglejmo enkrat resnici v oči … je prav tako problem desnice, levici pa najbolj potrebni Blažev žegen.

A če smo natančni, je slednje težava le enih, medtem ko je drugim prej rešitev, večen alibi za volilne zmage brez politične vsebine in programa. Konkretno – Kučan nedvomno je problem desnice, Janša pa … poglejmo enkrat resnici v oči … je prav tako problem desnice, levici pa najbolj potrebni Blažev žegen.

Ključna razlika med njima pa je v dejstvu, da je Kučanu kot skrbnemu stricu iz ozadja daleč najpomembnejša zmaga varovancev kot celote, zvestoba do groba Dolančevemu sloganu »tukaj smo na oblasti komunisti in nikoli ne bo drugače«.

Pri tem ni važno, kako se že imenuje dominantna stranka, kdo jo vodi in sestavlja; Borut, Gregor, Zoran, Alenka, Miro, Dejan … ni pomembno, samo da je zadoščeno Dolančevi direktivi.

In za ta cilj je pripravljen narediti vse. Se tudi ponižati in s kruljavo falango starih partijcev prilesti na Magistrat ter pred širno Slovenijo neobvladljivega balkanskega mešetarja okronati za novega liderja levice.

To je predanost ideji, ki jo je pri Milanu Kučanu, ne glede na to, kaj si mislimo o njem, vredno občudovati. Če bi kanček tega principa kolektivnega stremenja k skupnemu cilju iz svojega FSPN izobraževanja s seboj na drugo stran odnesel Janša, bi pomlad v Sloveniji precej bolj cvetela.

Zakaj ne poslušajo učiteljice Angelce?!

Janez Janša bi moral zato postati desni Milan Kučan. In tega si nisem izmislil jaz. Pravzaprav je to genialnost že pred časom izrekla oseba, ki sem jo minuli dan ugledal na fotografiji prve vrste z ustanovnega kongresa stranke Za otroke in družine.

»Bodi častni predsednik stranke še naprej, stranko SDS pa naj prevzame Primc, ker nima nahrbtnika,« je pred slabim letom svojemu nekdanjemu učencu v oddaji Tarča svetovala učiteljica Angelca Likovič.

Če je to sad bogastva zdrave kmečke pameti, potem je skrajni čas, da se učiteljico začne poslušati. Če pa je šlo zgolj za naključen preblisk, potem pa Bog pomagaj; Primčevi stranki, desnici in celotni Sloveniji.

Print Friendly

KOMENTARJI: 16

  1. “Rešitev za Slovenijo je, da Janša postane desni Milan Kučan”

    Tu se pa z gospodom Rokom Č. ujameva. Torej! Naj pošljeva sporočilo Janši: “Upokoji se!”

  2. Torej če še enkrat povzamemo.Desnica kot taka ima zelo =TEŽAK= nahrbtnik,po LIkovičevi.Torej ji lahko pomaga samo bog.Ostali so popolnoma nezmožni,ali pa onemogočeni razmišljati z svojimi glavami.

  3. Kakšna bo Slovenija z še eno reciklirano levo vlado? Imamo velike probleme in levica bo le ohranjalo obstoječe privilegije. Spravimo se torej nad probleme! Ob referendjmih so pomladne stranke stopile skupaj in naj se to sodelovanje še stopnjuje. Vse dobro vsem pravim rodoljublm, in tudi novi stranki, ki naj da svoj prispevek po najboljših močeh, da otroški smeh ne zamre!

  4. Zanimiv komentar. Problem desnice je vecna reakcija in bolj malo akcije, samoiniciative. Delujejo vedno sele, ko jih kdo napada. Se mi zdi, da spijo, pred volitvami, se zbudijo. Pri tem mislim na politike in ne civilno druzbo. Je tezava tudi v tem, da osrednji mediji sploh nocejo porocati o njih?

  5. desnici ne bo uspelo, ker ste versko pobarvani.. Kot da ekonomski konservatizem nujno potrebuje vero. Zakaj ne dojamete, da vera nima nobene pravice, kako bomo pisali zakone za vse državljane?

    Ko boste odstranili verski vpliv, se bodo časi za desnico spremenili.. Prej pač ne..

    • Brrrrrrr , versko pobarvani so kljub vsemu v večini siti raznih tinčkov in tončkov , vključno z ljudem milimi
      ljudmi , veliko hujši -neozdravljivi so tisti s teboj vred , ki so prepleskani z večno obstojno rdečo barvo , ki radi celo pisali zakone in delili nauke zmedni sloveski volilni bazi , kako naj ne volijo , ker so vsi isti , razen
      tistih , ki opleskani s krvavo rdečo obstojno barvo !

  6. Sataniziranje Janeza Janše očitno rodi sadove. Pred časom je bilo govora o okrog 100.000 člankih, ki so jih slovenski mediji objavili v času od osamosvojitve Slovenije in satanizirajo Janeza Janšo. Ob takšnem pogromu, bi tudi Jezus Kristus postal kriminalec.
    Potrebno pa je povesm objektivno pogledati, kje je vzrok, da slovenska desnica, ali bistveno bolj pošteno in realno, slovenska pomlad, ne more prevzeti oblasti.
    Slovenci smo preživeli zelo tragično in težko izkušnjo, ko je med 2. svetovno vojno v Sloveniji potekala okupacija in hkrati komunistična revolucije. Po končani vojni je bila Slovenija ponovno okupirana in sicer je bil okupator še bistveno bolj okruten, kot tisti, od kateregea bi se naj Slovenci osvobodili.
    O tem govorijo zgodovinska dejava, saj preštete žrtve pričajo o tem koliko jih je bilo zaradi okupatorja in koliko zaradi boljševikov.
    Seveda pa same žrtve niso edine priče zla, ki se je zgrnilo nad Slovenijo. Potrebno se je zavesti, da smo Slovenci izgubili srčico naroda, elito, ki je bila delno pomorjena, delno pregnana, deno utišana in delno postala del nasilnega režima.
    Sedaj, kljub temu, da je minilo že mnogo , mnogo časa, Slovenci nismo zmožni samsotojnega nastopanja.
    Namesto, da bi v teh dolgih letih zrasla nova elita, ki bi prevzela vodenje naroda, nam vladajo parveniji, povzpetniki, lumpi, pokvarjenci in sveda lutke, ki jih ozadje postavlja na vodilen položaje z namenom, da jim kot navidezni vladarji omogočajo kriminalne posle.
    Slovenija je ganksterska država, kjer večino kapitala obvladujejo kriminalne združbe. Za denar pa vemo, da je sveta vladar in naropan denar je tudi porok, da so kriminalci nedotakljivi.
    Neučinkoviost organov pregona in sodstva je dokaz, da osel obložen z zlatim tovorm lahko preskoši vsak še tako visoki zid. Leglo umazanije je prav v sodstvu, ki je ščit vsem lumparijam, ki se v Sloveniji dogajajo.
    Popolnoma nerealno pa je, da se lahko Slovenija tega kriminalnega bremena znebi po demokratični poti.
    Kriminal sicer najeda Slovenijo, kakor najeda rak zdravo telo. Vendar Slovenija ni telo, ki se lahko raku upira le leto,ali dve, Slovenija lahko zaradi krimilala umira destletja, kar se sicer že dogaja, vendar popolnega konca Slovenije, zaradi kriminala še ni videti konca. Sicer Slovenija zaostaja, življenje se slabša, Slovenci zapuščajo domovino, a kljub vsemu še ni videti konca, popolnega poloma, ki bi ljudi pognal na ceste in bi ti zahtevali svoje pravice.
    V kolikor želimo, da postane Slovenija svobodna demokratičan država je potrebno vse demokratične sile združiti.
    Zalo veliko rezervo vidim prav v katolikih, ki so bili največje žrtve medvojnega in povojnega nasilja in so še danes popolnoma prestrašeni in ne upajo postaviti svojih zahtev.
    Prav katoliška cerkev mora biti nosilec zahtev po demokratizaciji Slovenije.
    Nasilje, ki je bilo izvajano nad duhovščino in verniki mora postati vzpodbuda za zahteve, da dobi cerkev bistveno večjo veljavo, kot jo ima.
    Katoliška cerkev se mora jasno, nedvoumno in odločno postaviti v bran novo nastali stranki in zahtevati od vernikov, da jo podprejo. na prihodnjih volitvah morajo vernike pozvati, da izvoilijo tsitega, ki ga podpira nova stranka.
    Cerkev je sicer ločena od države, verniki pa ne. Cerkev ima vso pravico, da vernikom svetuje, kaj naj počno, koga naj volijo. Duhovništvo ima vso pravico, da se politično opredeljuje, saj mu to zagotavlja ustava.
    Sprašujem pa se, zakaj ob ustanovitvi nove stranke ni bil prisotem metropolit in vsaj nekaj škofov z duhovniki seveda.
    Če se bodo duhovniki udeleževali stranarskih manifestacij, bodo verniki dobili pogum in se tudi sami udeleževali manifestacij. Namesto štirih petih poslancev lahko tako dosenica pridobi novih dvajest, trideset, kar bo omogočilo prevezem oblasti in demokratizacijo Slovenije.
    Če država plačuje proslave z redčo zvezdo bo plačevala še proslave s križem!

    • “Popolnoma nerealno pa je, da se lahko Slovenija tega kriminalnega bremena znebi po demokratični poti.”
      a se mora kdo s tabo kej pogovorit?

      “Prav katoliška cerkev mora biti nosilec zahtev po demokratizaciji Slovenije.”
      katoliška cerkev je organizirana kot absolutna diktatura in oni naj bi vedeli kaj je demokracija?

      “Duhovništvo ima vso pravico, da se politično opredeljuje, saj mu to zagotavlja ustava.”
      naj duhovniki ustanovijo stranko, naj grejo na volitve, in naj RKC plačuje davke kot vsi ostali, po tem pa naj imajo neke politične pravice.. Prej ne..

      “Sprašujem pa se, zakaj ob ustanovitvi nove stranke ni bil prisotem metropolit in vsaj nekaj škofov z duhovniki
      seveda.”
      bi ti moral kej povedat.. še malce razmisli…

      “Če država plačuje proslave z redčo zvezdo bo plačevala še proslave s križem!”
      pa s svastiko si še pozabil dodat, pa .. še kej bi se našlo..

  7. Pa se pojavi provokator rrr!
    Slovenska mafija se je zalezla v vse pore družbenega življenja. je kot rak, ki razjeda tkivo in če ga hočeš uničiti, moraš uničiti tudi zdravo tkivo. Del te mafije je prav gotovo rrr, ki provocira in želi zavesti sicer dobromisleče bralstvo.
    Povsod, kjer je dajanska dmokracije, je svovoda veroizpovedi normalna. Noben vernik ni stigmatiziran. Nikomur ne pade na pamet, da bi o cerkvi razmišljal kot o absolutni diktaturi .Je pa cerkev nosilka moralnih vrednot. Te pa so absolutne, saj bazirajo na desetih božjih zapovedih. Če se jih ljudje držijo, če jih upoštevajo, lahko med njimi vlada red, mir in sožitje, pa seveda ljubezen. To je za uspešno družbo dovolj. Marxu, njegovim oboževalcem in posnemovalcem ni uspelo ustvariti niti pripližek pribižka.
    Duhovniki imajo vso pravico do politične opredelitve in političnega udejstvovanja, saj jim to zagotavlja ustava, ki velja za vse državljane. Tudi za duhovnike. Če je primčeva stranka najbližja kataloicizmu, je naravno, da duhovniki prav v tej stranki najdejo ideale, katere izpričujejo pri mašah v cerkvi. Normalno bi bilo,da bi že na ustanovnem kongresu stranke bili pristojni najvišji cerkveni dostojanstveniki, pred vsem nadškof in metropolit s spremstvom. S tem bi RKC pokazala spoštovanje, do člasntva v tej stranki in sveda pokazala tudi v kateri stranki naj iščejo katoliški verniki svoje politično prepričenje in ideale. Žal se ni začelo s prisotnistjo metropolita niti duhovnikov. Upajmo, da se bodo kmalu opogumili in izrabili ustavno pravico in se priključili novi stranki in jo tudi javno podprli. Pogum velja!
    Katoliški verniki so državljani Slovenije. Imajo popolnoma enake pravice, kot drugače verujoči, ali neverniki.
    Če država plačuje borčevske maškarade, ki bazirajo v glavnem na lažeh, potem mora, povdarjam, MORA država plačevati tudi proslave veskih skupnosti. V kolikor se temu odpove, mora opustiti tudi plačevanje borčevskih maškarad.
    Danes, po več kot sedemdesetih letih je resnica že toliko prodrla v zavest ljudi, da je znano, kaj vse so počeli partizani. Ne vsi, ampak nihovi politkomisarji. Ti in njihovi potomci danes slavijo medvojno in povojno morijo s katero so prišli okrvavljenih rok na oblast. Tega pa država ni dolžna plačevati.

  8. Primc, Likovič in Zevnikova bodo morali najprej nekaj pokazati in ne samo lepo govoriti, če želijo, da jih bodo volivci podprli. Zdaj so vsi zelo sladki in na veliko obljubljajo. Ko pa bodo morali sprejemati konkretne ukrepe in ne bodo mogli biti vedno sladki, pa bo nastopilo obdobje streznitve. Vrednote krščanstva je težko ohraniti v surovi politiki. Prej ali slej se bo zgodilo, da bodo morali pohoditi krščanske vrednote, če želijo biti stranka. Bolje bi bilo, da bi ostali gibanje. Vidim, da si zaradi egoizma želijo poslanske plače.

  9. Jožef, ni potrebno biti črnogled. Evropejci smo kristjani, vsaj krščansko kulturo imamo, pa če želimo to priznati, ali ne.
    Znano je, da živi v EU okrog 7% svetovnega prebivalstva in da ustavri približno 25% svetovnega BDP. Tako bleščeč rezultat zanesljivo ni plod klimatskih razmer, rase, ali kakšneih drugih prednsot, ki jih Evropa nima. Takšen rezultat je zanesljivo plod krščanske podlage.
    Slovenija se v zadnjem času pospešeno laizira in pred vsem krščanstvo je na udaru. Skorajda velja prepovedano biti kristjan. če že nisi popolnim izočen iz družbe, si pa kot kristjan vsaj osumljen duševne zmedenosti. Nekaj podobnega veje tudi iz tvojega prispevka, ko te resno skrebi, kaj bodo voditelji stranke GOD počeli, če pridejo na oblast.
    Samo če bodo vsaj malo katoliškega duha vrnili slovenski družbi bo že velik uspeh.
    recimo, danes ne bi mladini popolnoma nič škodilo, če bi v šoli imeli verouk.
    Včasih smo imeli moralno vzgojo, ki je prerasla v proučevanje NOB in komunistične vrednote.Sedaj so generacije s takšno vzgojo odrasle in dozorele, sedaj vladajo.
    Kako, Jožef, kako?

    • Strinjam se, da moramo biti vseeno optimisti. Vem da je težko ampak v zadnjih letih se premika. Manj pompozno toda koraki so in to nepovratni po mojem mnenju. Komisija za povojna morišča, Huda jama, Krimska jama, pokop zakoncev Hribar, imenovanje knjižnice po Balantiču, dr. Jaklič ustavni sodnik, udeležba predsednika Pahorja na katoliških dogodkih, državno odlikovanje škofu Smeju, odlikovanje in splošna prepoznanost Karitasa, zmaga na družinskih referendumih, spletni fenomen Norma Korošec, novi spletni mediji itd.
      Vse to kljub politični prevladi levega pola. Seveda je veliko zadev slabih, zelo težkih, gospodarsko okrevanje je šibko, mladina se odseljuje, “deep state” je še vedno živa, zaradi bratenja določenega dela politike z Rusijo in “Neuvrščenimi” izgubljamo simpatije na Zahodu (kar se lahko pozna pri meji, odnosu do manjšin, težjemu poslovanju naših podjetij).
      Ključna je organizacija na t.i. “grassroots” nivoju in tek na dolge proge. Sam vidim plus v tem, da se je širši desno-sredinski prostor začel pogovarjati. Celo Reporter je zavzel širšo držo. Veliko so k pluralizaciji na desnici prispevali spletni mediji. Nadaljujmo po tej poti in verjemimo v lepšo prihodnost tako domovine kot tudi Domovine 😉

  10. Upaj, da zmaga vedri razum!

    Toliko kot je moral – osebno, družinsko, javno – trpeti Janez Janša, bivši obrambni minister in odlični premier, niso drugi slovenski politiki, razen prej Janševega vzornika dr. Jožeta Pučnika.
    Upajmo, da bo zmagal pogum in postavil Janeza Janšo na premierski položaj, česar se hočejo nekateri z “zamerami” otresti.
    Toliko blodne demonizacije, ki je gospoda Janeza Janšo obsipala s sovražnim govorom, verjetno nismo bili navajeni – a je, kakor je.
    Seveda se je Janez Janša tudi kdaj zmotil…, a prav to je dokaz, da je velik slovenski politik – tudi nove dobe.

Komentiraj