Registracija kokoši: Anica se boji, da se bodo morali skrivati kot v Jugoslaviji, Lojze pa preštevanja kur za državo

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred tednom dni je v veljavo stopila evropska uredba o zdravstvenem varstvu živali, ki prinaša obvezno registracijo za obrate, ki se ukvarjajo z rejo kopenskih živali. To pomeni, da bo potrebno prijaviti rejo kokoši, rac in druge perjadi.

Njen namen je poenoten pristop k zagotavljanju zdravja živali v EU, za kar je potrebna informacija o lokaciji, na kateri se nahajajo živali. Veterinarji utemeljujejo, da je v primeru bolezni, kot je bila na primer ptičja gripa, to dober ukrep, ki bi hitro zajezil morebitno širjenje.

Največ razburjenja je uredba povzročila med lastniki kokoši na podeželju, ki kokoši in ostalo perjad gojijo za svoje potrebe, po jajca pa pridejo morebiti še sosedje. Prav zato smo se pogovorili z dvema lastnikoma kokoši, ki jih nova birokracija jezi ali pa se je bojijo.

Na slovenski Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kljub kritikam umirjajo žogico. Pripravili bodo podzakonski akt, ki naj bi omogočil izjeme za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno, domačo porabo. 

V tem primeru živali ali njihovi proizvodi ne smejo zapustiti »obrata«. Določiti pa bo treba zgornjo mejo, do katere se še šteje, da gre za rejo za domačo porabo. Kdor pa bi jajca ali kokoši prodajal sosedom, bo moral kokoši označiti. Kar pa naj ne bi bilo pretirano zahtevno. 

Kaj pomeni, da “ne bo velikega stroška”?


Na Upravi za varno hrano pravijo, da registracija ne bo predstavljala velikega stroška. Izpolniti bo treba določen obrazec, rejec bo vnesen v register, stroka pa bo imela na razpolago podatke, ki bodo koristni v primeru izbruha bolezni. Kaj to pomeni, zaenkrat še ni znano. Je pa gotovo vsaj to, da je vsak strošek pri prodaji jajc preveč. 

Če se danes deset jajc prodaja za nekje 3 evre, je praktično vsak kmet precej na slabšem, če bi bila registracija strošek okrog 20 evrov. Prodati bi moral 7 paketov po 10 jajc, da bi bil v plusu. Drugi problem je, kje bo postavljena meja. Pomeni za domačo uporabo le 5 kokoši ali je ta številka pri 10 ali pri 15 kokoših. 

Veterinarka Neva Šemrov pojasnjuje, da gre v primeru te evropske uredbe le za hitrejše ukrepanje pri morebitnih boleznih: "Gre pa v tem primeru, če gledam z veterinarskega stališča, resnično in samo za evidenco, kje živali so, v primeru da se pojavi bolezen."

A sopredsednica društva Samooskrbni.net in vodja projekta Zazdravje.net Sanja Lončar se z njo ne strinja, saj je nedavno za revijo Jana povedala, da jo skrbi, da se “pod pretvezo skrbi za zdravje indirektno skriva konec domače reje perutnine, saj bodo stroški predlagane registracije večji od cene same živali.”

Kot v Jugoslaviji se bomo morali skrivati, ko bomo prodajali jajca


Anica iz manjše vasi v Zgornjem Posočju je na novo EU direktivo jezna kot ris, kot sama pravi. “Že tako se človek vpraša, če se ti splača imeti dve kravi, 5 ovc ali koz. Ljudje opuščajo vsakršno rejo. Edino, kar nam je po večini ostalo, so kokoši. Še pri njih je problem to, da so se krmila podražila in če ne bi imela rad okusa domačih jajc ter to, da lahko ekološke odpadke odvržem kokošim, jih zagotovo ne bi imela. Da bom pa za 7 kokoši plačevala še registracijo, jih raje nimam,” pravi Anica, ki zagotavlja, da ne misli plačati niti centa za registracijo.

Dodaja, da takšna birokracija pelje v neke druge, že videne čase. “Zgleda, bomo sedaj morali, kot nekoč v Jugoslaviji to da smo klali živino, sedaj skrivati, da smo pobrali jajca in jih prodali sosedom. Seveda za velike denarje,” sarkastično pripomni.

“Je to samo predhodni korak do tega, da bom moral svoje kure tudi preštevati?”


Za izjavo smo prosili tudi Marijo in Lojzeta, ki živita v okolici Ljubljane in imata 30 kokoši. Z njimi poskrbita za svoje potrebe, potrebe sorodnikov, vsak mesec pa prodata tudi približno 50 paketov jajc, kar jima prinese nekaj dodatnega zaslužka k pokojninama. “Že ljudje včasih pozabljajo, da te živali tudi jedo. Sedaj pa želi od nas nekaj še država. Ne razumem, zakaj je potrebno za registracijo, če je namen samo evidentiranje in hitrejše ukrepanje pri boleznih, še plačati,” pravi Marija.

Lojzeta pa skrbi, da je to le prvi korak do tega, da bo moral kokoši tudi seštevati in poročati, ko bo ena poginila ali pa ko bo kupil nove. “Če gre za enkratno registracijo, bova to seveda naredila. A prevečkrat sem videl, kako je iz enega obrazca, kar naenkrat nastalo 10 obrazcev. V tem primeru bi bilo zelo zelo zamudno, če bi moral vedno sporočati spremembo števila kokoši. Zgodi se nam tudi petkrat na leto, da kokoši poginejo ali pa kupimo nove ali pa se nove izvalijo. Zamislite si to birokracijo,” dodaja.

Odlomek iz naše oddaje Odmev tedna:

 

Celotno oddajo si oglejte na povezavi: Kralj, Božiček in košarkarji
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Lisica ne more varovati kur, župani pa očitno ne kmetijskih zemljišč
  • 04. 10. 2024
Šentjur postal državni prvak
  • 08. 07. 2024
krave govedo živinoreja
Zaradi metana, ki se sprošča s kravjim riganjem in vetrovi, bodo morali kmetje plačati posebni davek
  • 11. 07. 2024