Reformna impotenca Cerarjeve vlade vidna tudi iz Bruslja

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska komisija je v rednem poročilu ocenila šibke točke držav članic na družbeno-ekonomskem področju ter ponovno posredovala predloge, ki naj določijo smernice njihovih ekonomskih politik za naslednje leto in pol.

Za Slovenijo poročilo, glede na prejšnja, pravzaprav ne prinaša nič novega. Ključna ugotovitev je odsotnost nujnih reformnih prizadevanj oblasti. 

Slovenijo iz Bruslja tako ponovno pozivajo k izvedbi reform v zdravstvenem in pokojninskem sistemu, k pospešitvi privatizacije in olajšanju dostopa podjetjem na slovenski trg.  

Načrti zdravstvene in pokojninske reforme še vedno odprti


Čeprav je Slovenija predstavila predloge za reformo zdravstvenega sistema, novega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki predstavlja temelj reform, Slovenija ni sprejela, zaradi česar komisija ugotavlja, da je vprašanje, kako bo Slovenija v prihodnosti izboljšala učinkovitost, dostopnost in kvaliteto zdravstva, še vedno odprto.

Še leta 2017 je Slovenija sprejela dokument za začetek modernizacije sistema pokojnin in invalidskega zavarovanja. Toda konkretnega načrta še vedno ni in kljub dogovoru med socialnimi partnerji in vlado, na podlagi katerega naj bi reformo sprejeli do leta 2020, postopek reforme še ni bil sestavljen.

Tako še vedno ostajajo izzivi v zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, ki bi spodbujal poznejše upokojitve, usmerjanju poklicev in zmanjšanju tveganja za revščino pri starosti.

Dolgotrajna brezposelnost si od krize še ni opomogla


Zahvaljujoč ekonomski rasti se je število ljudi, ki so na robu revščine ali pa so socialno izključeni, zmanjšalo, vendar pri starejših generacijah ostaja višje od povprečja EU. In čeprav se je stopnja brezposelnosti zmanjšala, dolgotrajna brezposelnost ostaja nad ravnjo izpred krize ter še vedno predstavlja skoraj polovico vseh brezposelnih.

Največje vprašanje ostajajo starejši delavci, saj je njihova stopnja zaposlenosti med najnižjimi v EU. Ker se slovenska družba stara, se delovno sposobno prebivalstvo in ponudba delovne sile krči. Čeprav je slovenska vlada pripravila strategijo aktivnega staranja, konkretnih akcijskih načrtov še vedno ni.

Staranje prebivalstva tudi zahteva večjo udeležbo pri izobraževanju odraslih, ki bi izboljšala njihove možnosti za zaposlovanje. Te se od leta 2010 zmanjšujejo in so še posej majhne pri nizkokvalificiranih in starejših delavcih. Analiza politik trga dela kaže, da večina programov deluje, čeprav število vključenih brezposelnih ostaja relativno nizko. Novi zakon o delovnih razmerjih iz leta 2013 je očitno pomagal določenim ranljivim skupinam, še vedno pa ni rešil vprašanja o zaposlitvah za določen čas.

Podjetja se dušijo v regulacijah


Naraščajoča ovira za rast majhnih in srednjih podjetij postaja dostop do finančnih sredstev, ki je še vedno v veliki meri odvisno od bančnih kreditov. Trenutni ukrepi tega niso izboljšali, sploh ne za inovativna podjetja.

V Sloveniji je relativno malo hitro rastočih podjetij, tem pa primanjkuje zadostna podpora za širitev in rast.

Ključna ovira razmahu podjetništva so visoka regulativa in birokratska bremena, ki veljajo za najbolj problematičen faktor pri poslovanju v Sloveniji. Večinoma gre za nestabilnost in zapletenost davčnih postopkov, pa tudi dejstvo, da je na obravnavo poslovnih sporov na sodišču treba čakati leto dni. In čeprav je Slovenija ustvarila vzvode za zmanjšanje upravnega bremena, večina slednjega še ni bila izvedena.

Javna naročila so nepregledna


V Bruslju so opozorili tudi na problem neučinkovitosti in pomanjkanja preglednosti javnih naročil. Konkurenca med ponudniki je razmeroma nizka, kot je tudi nizka zaščita pred korupcijo in dogovarjanjem med ponudniki. Pod vprašaj postavljajo tudi neodvisnost Državne revizijske komisije, ki je omejena zaradi postopka imenovanja svojih članov. In čeprav sta gospodarski kriminal in korupcija po oceni oblasti v preteklih letih ustvarila veliko škodo, so reforme proti korupciji še vedno v čakanju.

Komisija je opazila tudi visok odstotek državnega deleža v zasebnem sektorju in dejstvo, da reforme za privatizacijo potekajo zelo počasi. Pri tem opozarja, da bi postopek privatizacije na dolgi rok povečal uspešno delovanje podjetjih v EU-ju in zmanjšal tveganje za javne finance.

Kaj čaka novo vlado:
Komisija v končni fazi predlaga sprejetje zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter reforme o dolgotrajni oskrbi.

V letih 2018 in 2019 bi Slovenija morala, ob finančni vzdržnosti pri javnih izdatkih, zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema, vključno s povišanjem zakonske upokojitvene starosti in omejevanjem predčasne upokojitve.

Povečati bi tudi morala zaposljivost nizkokvalificiranih in starejših delavcev z ukrepi vseživljenjskega učenja.

Slovenija bi morala vzpostaviti alternativne vire financiranja hitro rastočih podjetij, zmanjšati omejitve za vstop na trg ter znižati administrativna bremena. Povečati je treba konkurenco, profesionalizacijo,uvesti neodvisni nadzor nad javnimi naročili ter izvesti privatizacijo v skladu z obstoječimi načrti.




Leto dni pred evropskimi parlamentarnimi volitvami 58% Slovencev misli, da je članstvo EU dobra stvar - to je 2 % manj od evropskega povprečja. Tretjina vprašanih je do članstva nevtralna, saj tem ne vidi niti nič slabega niti dobrega.

Približno polovica anketirancev čuti, da njihov glas v EU-ju šteje, so zadovoljni z delovanjem demokracije v EU in čutijo dolžnost do udeležbe na volitvah v evropski parlament.

Kot prednostne teme v času pred volitvami so Slovenci izpostavili rešitev vprašanja brezposelnosti mladih, gospodarske rasti in socialne varnosti.
KOMENTAR: Uredništvo
Evropski prvaki v ohranjanju statusa quo
Ne samo državljani, katerim svojci, čakajoči na zdravstvene storitve, umirajo v vrstah, reformna impotenca serije slovenskih vlad v zadnjih desetih letih je že dolgo vidna tudi iz Bruslja. Predvsem levičarske oblastne garniture so evropske prvakinje v ohranjanju statusa quo. Zadnji reformi, pokojninsko in reformo trga dela, je izvedla 2. Janševa vlada tisto leto, ko je bila na oblasti. Ker je očitno spreminjala preveč, so jo kmalu posekali in zadeve so se ponovno "normalizirale". Normalizirale seveda za interesne lobije, ki stojijo v ozadju predvsem levih strank in status quo potrebujejo za črpanje javnih sredstev iz zdravstva, državnih podjetij, bank, pokojninskega sistema in še iz česa. Ti počnejo vse kar je potrebno, da se nič ne spremeni in lepše karikature, kot je nebogljenost Cerarjeve vlade pri soočanju s kolapsom zdravstvenega sistema, si za razumevanje škode, ki nam jo povzročajo, ne moremo želeti. Skoraj perverzno bi bilo, če bi ob takšnem stanju v zdravstvu ter na drugih področjih, ki kravo potrebujejo strukturne reforme, stranke, ki tvorijo sedanjo vlado, ponovno prevzele oblast. Kaj bo to prineslo, bi sedaj moralo biti jasno tudi že njihovim dosedanjim volivcem. Če ne bo sprememb politične oblasti, tudi ne bo sprememb v sistemih, ki te spremembe nujno potrebujejo. To spoznanje naj vam bo eno od vodil na volilni dan.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30