Referendum o Zakonu o nalezljivih boleznih? Zdaj bo moral Golob ljudi prepričati, da so ukrepi in kazni potrebni

Vir foto: Facebook Gibanja Zdrava družba

Predstavniki iniciative pod imenom Ljudska koalicija so danes v Državni zbor vložili pobudo za razpis referenduma o pred kratkim sprejeti noveli o Zakonu o nalezljivih boleznih. Državni zbor je omenjeno novelo sicer sprejel prejšnjo sredo, in sicer z 49 glasovi za in 20 proti, s čemer naj bi bila protiustavnost, ki jo je že pred dobrim letom ugotovilo ustavno sodišče, odpravljena. 

V omenjeni iniciativi so bili kritični predvsem do obravnave novele po skrajšanem postopku, seveda pa tudi sprememb, ki jih prinaša. Kot so sporočili, jim je uspelo zbrati “trikrat več podpisov, kot jih je potrebno” za vložitev pobude za zbiranje podpisov za razpis referenduma. Z 2.500 podpisi namreč pridobijo možnost zbiranja 40 tisoč podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Dopustnost referenduma o tem vprašanju sicer ni samoumevna. 

Tako imenovano »Ljudsko koalicijo« sestavlja več skupin in gibanj, med drugim Združenje za naravni razvoj otrok, Gibanje Zdrava družba in Maske dol. Prvo omenjena organizacija nasprotuje obveznemu cepljenju. Gibanje Zdrava družba, oziroma njegova politična frakcija je nastopila na letošnjih parlamentarnih volitvah kot Nestrankarska ljudska lista, njena članica pa je tudi županja Semiča Polona Kambič, ki je nasprotovala pogoju PCT v šolah.

Vodja civilne iniciative Maske dol pa je Anica Bidar, bivša žena Andreja Šiška. Ta organizacija je posebej aktivna predvsem na facebooku. Omenjene organizacije zakonu nasprotujejo, ker, kot pravijo, »do sprejemanja predloga zakona ne more in ne sme priti, dokler ni izvedene neodvisne poglobljene analize dogajanja v preteklih dveh letih in izvajanih ukrepov«. Novela zakona ni bila sprejeta v rednem postopku, ampak po skrajšanem, kar je tudi eden izmed razlogov, zakaj pobudniki nasprotujejo spremembam zakona.

Kot pravijo, imajo podpisov, ki so potrebni za vložitev pobude za razpis referenduma, več kot dovolj. Zapisali so še, da zbrani podpisi »jasno dokazujejo, da je čas, da se nosilci oblasti zavedajo moči ljudstva in ljudstvo upoštevajo. Nenazadnje so odločevalci izbrani iz ljudstva in njihovo poslanstvo je delovanje v dobro ljudstva, kar pomeni tudi izključno varovanje interesov ljudstva«.

Predstavnica ljudske koalicije: “Ne moremo stare neustavnosti reševati z novo neustavnostjo. Naš apel gospodu Golobu je, da upošteva celotno civilno družbo, ki je zbrana v tej koaliciji, ne pa zgolj v instituciji, poimenovani Pravna mreža za varstvo demokracije.”

Po pravilih bo, če bi bila pobuda vložena v skladu z zakonom, morala predsednica Državnega zbora določiti rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Pobudnik mora predložiti podpise najmanj 40.000 volivcev.

Referendum o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, ni dopusten

Četudi se bo potrdilo, da je tako imenovana Ljudska koalicija zbrala dovolj podpisov za začetek postopka zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum, je realno verjetno, da državnozborska večina le-tega ne bo dopustila.

Že ob sprejetju sprememb je prvopodpisana Janja Sluga dejala, da skladno z 90. členom ustave o teh spremembah zakona referenduma ne more biti, saj odpravljajo protiustavnost. Po vložitvi podpisov ima državni zbor 14 dni časa za sprejem sklepa, da referenduma ni dopustno razpisati. Če bi bili predlagatelji uspešni, DZ namreč leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, kar pa bi pomenilo, da neustavnost ostaja.

Vlagatelji podpisov se lahko glede tega potem obrnejo na Ustavno sodišče. Ali bodo to tudi storili, pa se v Ljudski koaliciji danes niso želeli izjasniti.

Predlog novele nikjer ne omenja obveznega cepljenja

Predlog novele Zakona o nalezljivih boleznih je bil sicer pripravljen s strani Pravne mreže za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa je bil vložen s strani koalicije, in sicer s prvopodpisano Janjo Sluga iz Gibanja Svoboda. Novelo zakona so podprli v koaliciji, proti so glasovali v SDS, v NSi pa so se glasovanja vzdržali. Že ob sprejemu novele pa se je pred državnim zborom za časa glasovanja pojavilo nekaj deset protestnikov, ki so nasprotovali načinu sprejemanja novele. Tudi sedaj pa se kaže, da sprememba zakona, kljub novi vladi, ne bo potekala ravno gladko.

Predlog sicer nikjer ne omenja obveznega cepljenja, a kljub temu so se že pojavila zavajanja na družabnih omrežjih, da je namen zakona prav to. Prav tako niso predvidena dodatna zapiranja šol, ali pa obvezno nošenje mask v šolah.

Realno gledano tako nekih velikih sprememb zakon v bistvu sploh ne določa. Spremenjen je en člen zakona, in sicer 39. člen. Ta omejuje pristojnosti vlade pri določanju ukrepov. Več pristojnosti sprememba daje svetovalni strokovni skupini, vlada pa naj bi predloge te skupine upoštevala.

Globe, kot jih je poznal zakon prej, ostajajo enake. Državni zbor naj bi se seznanjal z vladnimi epidemičnimi ukrepi, potem pa pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 oziroma 90 dni o tem glasoval.

Tudi Golobu se lahko zgodi ljudstvo
Čeprav imamo vsi srečo, na čelu z Golobovo vlado, ki je po volitvah prevzela odgovornost za stanje v državi, da nove različice virusa SARS-CoV-2 niso tako nevarne kot prejšnje, pa se nikoli ne ve, kaj bo dejansko prinesla jesen, sploh ob eksponentni rasti okužb že v začetku poletja.

Spomnimo, prejšnji jeseni sta desnosredinski vladi prinesli množične okužbe, polnjenje bolnišnic ter vsesplošno nasprotovanje vladnim ukrepom, od ljudskih iniciativ kot so zgornji, do osrednjih medijev ter seveda destruktivne leve opozicije. Takrat so z Anico Bidar  in njenimi somišljeniki – zanikovalci covida  – “maske dol” vpili tudi vodja učiteljskega sindikata Branimir Štrukelj, na javni televiziji raper Zlatko Čordić, v parlamentu in na družabnih omrežjih pa vidni politiki Socialnih demokratov, na čelu s Tanjo Fajon.

A zdaj so pridruženi na oblasti (sicer povolilno zdesetkani, a vendarle) ravno tisti, ki so pred meseci nagajali kjerkoli se je dalo – tudi ko je šlo za preprečevanje sprejetja koalicijskega Zakona o nalezljivih boleznih. Spomnimo – sprememba je bila potrebna zaradi ugotovitve Ustavnega sodišča, da so nekateri njegovi členi neustavni. Po vetu državnega sveta ga je Janševa vlada ob napovedih, da opozicija ne bo dodala dovolj glasov k potrebnim 46, umaknila iz obravnave.

Da je iz opozicije rušiti lahko, ko pa imaš škarje in platno, s tem pa odgovornost, v svojih rokah, povsem drugače, bodo tako ali drugače spoznali tudi tisti, ki so, na čelu z Urško Klakočar Zupančič, prejšnje jeseni plesali po taktih Marka Potrča. Golobovi bodo referendum nedvomno zablokirali in si s tem nakopali srd tistega dela civilne družbe, ki jim je prav prišel pri vzpenjanju na oblast, sedaj pa z njimi nočejo imeti nič.

Kam bo to pripeljalo jeseni, bomo še videli. A če se bodo zdravstvene razmere zaostrovale vsaj približno tako kot pretekli leti, in bo vlada prisiljena ukrepati, se bo tudi Golobu nedvomno zgodila ulica.

In čeprav bo užival to srečo, da bodo mediji tokrat na strani oblasti, bo zanimivo opazovati, kako bo, če bodo po ulicah in trgih začeli rožljati razni Stevanovići, Čordići in Bidarjeve, Golob ponižno upošteval svarilo svoje primadone na čelu DZ: “Obljubljam, dr. Golob, da se bom prva oglasila, če boste poslali policijo nad protestnike z vodnim topom, solzivcem, s pendreki ali kakorkoli drugače.”

Če bo hotel služiti državi, kot je ob izvolitvi v hramu demokracije prisegel, bo ljubezni med golobčkoma hitro konec.

Dr. Milan Krek: Zakon o nalezljivih boleznih je potrebno spisati na novo

Ponedeljkov gost Luke Svetine v oddaji Vroča tema, bivši direktor NIJZ dr. Milan Krek, je podal mnogo zanimivih uvidov v sprejemanje odločitev v času covid krize. Med drugim je pokomentiral tudi sodelovanje z Janezom Janšo, spregovoril o Švedskem modelu, ki smo ga po njegovih besedah nekaj časa imeli tudi v Sloveniji, ocenil je pristop sedanje vlade. Spregovoril pa je tudi o popravkih Zakona o nalezljivih boleznih, ki so po njegovem nezadostni.

Zakaj, preverite v spodnji oddaji Vroča tema.

6 komentarjev

  1. Tudi Golobu se lahko zgodi ljudstvo
    ****
    Golobu se bo zanesljivo zgodilo ljudstvo, ker ljudstvo ne bo moglo plačevati položnic, ker ne bo moglo nahraniti otrok zaradi visokih cen hrane, ker se ljudstvo ne bo moglo voziti v službo zaradi dragega goriva, ker se ljudje ne bodo mogli ogrevati…

    Če bo Golob vsemu temu kos, kapo dol. Če…

  2. Golob ima srečo, da se okužbe širijo sedaj, kar pomeni, da bomo do jeseni prekuženi. Nič ne bo s cepljenjem in ukrepi.

    Drugače se bo pa tudi Golobu zgodila ulica. Pri cepljenju s temi nedelujočimi in nevarnimi zvarki, tudi Golobu ne bo ratalo.

    Švedska ni zapirala, ni uvajala PCT. Torej tudi Sloveniji ni treba.

Komentiraj