Recept za Slovenijo so napisali v – Rusiji

Tino Mamić
4
Tino Mamić

Embed from Getty Images
Hrvaška nogometna zgodba ni le zgodba o uspehu. Je formula za uspeh. Za Hrvate, pa tudi za njih zahodne sosede. Za Slovence.

V nogometnem športu, ki pravzaprav ni več šport, ampak bolj posel, velikokrat ne zmagujejo najboljši. Včasih nogometne velesile klonijo pred slabšim tekmecem, ker je ta ekipno boljši. Dober tim povprečnežev premaga slab tim nogometnih zvezd. Se spomnite Katanca? Spet drugič nogometne velesile klonijo, ker nasprotnika podcenjujejo. V trenutku slabosti lahko prejmejo gol, ki  jim posebej ob koncu tekme povsem zbije elan in tekmo, povsem nemočni, izgubijo.

To se je zgodilo v sredo nadutim Angležem. Spet drugič nogometni Goljat pade mrtev vznak, ker  je obrambni zid, nogometni bunker, preprosto preveč trden.

Čar Davida

Poleg vseh teh naštetih elementov je tu še en vvfaktor (velikokrat vidni faktor). Sveta Fortuna. Svetnica, ki dela nogometne čudeže. Čar nogometa je, da David velikokrat premaga Goljata. Tudi zato, ali predvsem zato, je nogomet najbolj popularen šport na planetu. Ali, drugače povedano, nogomet je najbolj popularna televizijska nanizanka na svetu. Število gledalcev mundiala se šteje v milijardah. Ja, nisem se zmotil. V milijardah.

V milijardah pa se meri tudi obseg nogometnega posla. V milijardah evrov, kakopak. Ne v milijardah ljudi. V tem milijarderskem okolju je letošnji hit Hrvaška. Naša soseda. Oziroma naša »južna soseda«, kot komentatorji tekem svetovnega prvenstva naše nacionalne televizije VEDNO omenijo.

Hrvaška reprezentanca je na mundialu doslej zmagala v prav vseh tekmah. Edina. Zaradi nje sta iz tekmovanja izpadli dve velesili, Argentina in Anglija. Svoje so naredili tudi drugi davidi in iz igre (zelo) zgodaj izločili velesile Italijo, Španijo, Brazilijo in Nemčijo ter vse Južnoameričane.

Zakaj ravno Hrvaška? In zakaj ne tudi Slovenija? Zakaj hrvaškim žogobrcarjem v odličnosti in izjemnosti ne sledijo tudi hrvaški gospodarstveniki in politiki?

Od hrvaške reprezentance se lahko ogromno naučimo. Začeti se moramo zavedati svoje resnične vrednosti. Kot posameznik in kot nacija. Jo primerjati s svetom. Ko vidiš svoj uspeh, postaneš ponosen. Samozavesten.

Postani zmagovalec

Odgovor je zelo preprost. Hrvaški reprezentanti so praktično vsi iz najboljših zahodnoevropskih nogometnih klubov. Samo en reprezentant igra v hrvaški ligi. Tujci so hrvaške nogometne zvezde dolga leta vzgajali in talentu dodali zmagovalni duh. Iz odličnih igralcev so naredili zmagovalce.

To pa je ključna razlika med njimi in Hrvati, ki so ostali na Hrvaškem. To je tudi ključna razlika med njimi in nami, hrvaškimi alpskimi sosedi. Oboji, Hrvati in Slovenci, imamo ogromno talentov. To dokazuje zgodovina – Hrvatje so svetu dali kravato, Slovenci pa idejo, da vladarju oblast podeli ljudstvo. Če omenim samo dve stvari.

Zato je nenavadno, da so tako Slovence kot Hrvate po osamosvojitvi v razvoju prehitele mnoge druge postkomunistične države. Nenavadno je, da se obe državi utapljata v birokraciji, da doživljata beg možganov, da je v šoli vedno več gradiva in vedno manj ustvarjalnosti, da imata večinsko rdeče protirazvojne medije in da gospodarske firme iščejo možnosti, kako zapustiti državo.

Hlapec je ljubosumen

Pa še ena skupna lastnost imata naciji, ki sta edini sosedi v Evropi in ki edini nista bili nikoli v medsebojni vojni. Kronično pomanjkanje samozavesti. Temu pojavu je Cankar rekel hlapci.

In ravno pomanjkanje samozavesti je tista ključna ovira, da državi ne zadihata s polnimi pljuči. Nizka samopodoba je vedno povezana z bolestno ljubosumnostjo na najbližje. Bolj kot je človek nesamozavesten, bolj je ljubosumen na sorodnika, soseda, znanca.

Res je, na Hrvaškem je vendarle nekolikanjce več samozavesti in ljubezni do samega sebe. Posebej, če pogledamo število zastav ob državnih praznikih. A treba je vedeti tudi, da samozavest ni isto kot bahatost. Bahavost pa je velikokrat nadomestek za kronično pomanjkanje samozavesti.

Formula

Zato se lahko od hrvaške reprezentance na mundialu ogromno naučimo. Začeti se moramo zavedati svoje resnične vrednosti. Kot posameznik in kot nacija. Jo primerjati s svetom. Ko vidiš svoj uspeh, postaneš ponosen. Samozavesten.

Edino to nam bo zmanjšalo komplekse manjvrednosti. Edino ta formula bo prinesla preboj. Ki si ga vsi želimo.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 4

  1. Po pravici povedano, dokler nisem bral tega članka sploh nisem vedel za zmage “naših sosedov”, kot jih imenuje avtor. Še za svetovno prvenstvo sem komaj slišal. Res pa je, da ne gledam televizije.
    Članke na to temo pa ponavadi preskočim. Zanimivo je, koliko časa in energije nekateri, ali pa kar večina zemljanov, porabi za nekaj, kar bodo v dveh dneh po koncu prvenstva pozabili. Zanimivo je tudi kako zelo smo Slovenci obremenjeni s Hrvati. Ali bi bil ta članek napisan, če bi zmagovali naši sosedje Avstrijci?

  2. Predno smo obe sosedi enotno zaceli proces demokraticnih sprememb in stopili na lastno pot, smo bili prijatelji z enakimi cilji. Danes smo si sovrazni, zavistni sosedje tudi z enakimi cilji. V zavesti vecine ljudji obeh sosednjih narodov je premocno vgrajena neka skupna prezivela in razdiralna zavest tretjega naroda, ki uspesno vstopa v kulturno zavest in unicuje lastni ponos in davne sanje po lastni nacionalni zavesti. Ta “juznji” sosedje imajo svoj ponos, ki ga mi ta “severni”nimamo v zadostni meri, ubili so ga nam nasi revolucionarji in njihovi yu prijatelji, ki so v vlogi razdiralcev in sovrastva, do vseh sosednjih skupnosti, tudi staroavstrijcev.

  3. Zelo dobro! Služiš narodu.

    Je pa dejstvo, da nihče ne more postati kak velik mojster doma: mora od doma, da se tam prekali.

  4. Najprej se je treba naučiti misliti s svojo glavo in ne voliti komunajzerjev, potem pa boste sposobni razmisliti, kako ustvariti pogoje za nogomet. Pojdite desettisoči na ulice demontrirat proti komunajzarjem in podprite slovensko pomlad, za pomlad vseh državljanov. Torej, navijači spoznajte, kaj je bistvo življenja in kaj je na prvem mestu: nogomet ali celotno življenje. S “Kruha in iger!” so imeli zanorca najbolj primitivne množice, ne glede na izobrazbo, že v starem Rimu! Dvignite svoj intelekt, lepo vas prosim in svoje otroke peljite na kakšno kulturno prireditev na na kričanje, zmerjanje in pristransko šolo egoizma in primitivizma!
    Lepo, dobronamerno vas rotim in prosim! Ot te vzgoje je odvisen tudi odnos teh otrok do vas, ko bodo odraščali, ko bodoodrasli in ko boste ostareli in rabili pomoč. Bodo kulturni ali vas bodo izžvižgali in zbrcali iz igrišča v kakšen cenen dom upokojencev ali na ulico! Hvala za branje.

Komentiraj