Rebalans proračuna: kje je država zaslužila in za kaj bo zapravila

V letošnjem letu bo država predvidoma zaslužila več, kot je v proračunu za 2019 načrtovala Cerarjeva vlada, a obenem bo tudi bolj zapravljiva.  

Po načrtih Ministrstva za finance bo proračun beležil nominalni presežek v višini 0,4 % BDP, kar pa je po ocenah fiskalnega sveta premalo za dolgoročno vzdržne javne finance.

Pogledali smo, kje so se državni prihodki občutneje povečali in za kaj bo država porabila več denarja kot minulo leto. 

V državno blagajno naj bi se, po pričakovanjih Ministrstva za finance, letos nateklo 10.354 milijarde evrov, oziroma dobrih 353 milijonov evrov več kot minulo leto.

Kar 130 milijonov evrov več bo po načrtih država pobrala iz dohodnine, kar je posledica večje zaposlenosti v državi in dviga plač, tudi minimalne, čemur pa niso prilagodili tudi dohodninske lestvice in razredov za socialne transferje. Slednje pomeni, da se je marsikateri dvig plače odrazil tudi v višjem plačilu dohodnine in znižanju otroških dodatkov, subvencij za vrtec in podobno.

Vlada računa, da bo od dobička podjetij letos pobrala 54 milijonov evrov več davka kot lansko leto.

Kar 203 milijone evrov več denarja pa država namerava pobrati od domačih davkov na blago in storitve. Ob trošarinah, ki so pomemben prihodek, a jih vlada načrtuje za 15 milijonov manj, je glavna molzna krava davek na dodano vrednost. Po prepričanju vladnih finančnikov bodo ljudje v letu 2019 trošili še več, zaradi česar naj se bi v državno blagajno nakapljalo za 190 milijonov evrov več DDV-ja.

V vladi optimistično računajo, da bodo v 2019 načrpali za 225 milijonov več evropskih sredstev. Nekaj milijončkov več naj bi kapnilo tudi od carin, manj kot letos pa naj bi prišlo predvsem iz naslova udeležbe na dobičkih in prihodkih premoženja (-245 milijonov evrov).

Odhodki: več za plače, socialne transferje in za nevladne organizacije

Na odhodkovni strani se povečujejo sredstva za prav vsa ministrstva. To je večinoma posledica občutnega dviga plač, kar so izposlovali sindikati javnega sektorja, oziroma sprostitve še nekaterih preostalih varčevalnih ukrepov ZUJF-a. Obenem pa se kljub vse manjši brezposelnosti in pomanjkanju delovne sile na trgu dela dvigujejo socialne pomoči in drugi transferji, kar je izposlovala stranka Levica.

Za plače zaposlenim v državni upravi bo tako šlo 80 milijonov evrov več, za prispevke za socialno varnost 30 milijonov več, kar 60 milijonov več pa za izdatke za blago in storitve v državni upravi.

Država dviguje tudi subvencije, ki jih bo za dobrih 100 milijonov več, predvsem za privatna podjetja in zasebnike. Transferji gospodinjstvom bodo višji za 36 milijonov evrov, v kar sodijo že navedene socialne pomoči, 17 milijonov več bo za državne štipendije, medtem ko načrtovani družinski prejemki ostajajo praktično enaki kot v letu 2018.

Močno, kar za 33 milijonov evrov, pa se povečujejo transferji nepridobitnim, oziroma nevladnim organizacijam.

Na področju investicij bodo nekaj več ponovno prejele neprofitne organizacije, kar štirikrat več kot do sedaj javna podjetja, več gre tudi privatnim podjetjem, manj pa posameznikom in zasebnikom.

Občinam bo vlada nakazala 249 milijonov evrov, oziroma 119 milijonov evrov več kot v letu 2018, v proračun EU pa bo prispevala 496 milijonov evrov, oziroma 63 milijonov več kot lani.

Med posamičnimi ministrstvi so glede na dosedanje financiranje največjega povečanja deležna Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za kulturo.

 Skriti bonbončki

Ob podrobnejšem pregledu nekaterih manjših neposrednih proračunskih porabnikov, ki sicer ostanejo v varni senci površinskega pregleda javnih financ, so opazni nekateri zanimivi bonbončki, ki nakazujejo smer politike Šarčeve vlade.

Ta bo denimo 12 milijonov evrov več namenila za nakup prevoznih sredstev (skupaj 27 milijonov), 23 milijonov več za nakup opreme (57 milijonov), 33 milijonov evrov več za razne študije (skupaj 88 milijonov), dober milijon več za integracijo migrantov (7,2 milijona evrov) ...

Obenem pa tudi 30 milijonov evrov več za podporo tehnološkim razvojnim projektom, 38 milijonov evrov več za podjetništvo in konkurenčnost (skupaj 137 milijonov), znotraj tega 20 milijonov za izboljšanje poslovnega okolja, 20 milijonov več za spodbude in rast za razvoj podjetij (skupaj 45 milijonov), kar 70 milijonov evrov več za trajnostno rabo voda in upravljanje z vodami (skupaj 87 milijonov).

Finančno pa si bodo izjemno opomogle podporne službe Vlade RS. Te bodo prejele kar 19 milijonov evrov več kot do sedaj, dobrih 45 milijonov. Največ služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kar 21 milijonov evrov več kot do sedaj.

Dvakrat več kot do sedaj (skupaj 1.1 milijona evrov) bo šlo za zagovornika načela enakosti, in sicer za odpravo in preprečevanje kršitev človekovih pravic (enaka postavka je tudi znotraj inštituta Varuha človekovih pravic). Dva milijona manj pa denimo za programe za mlade v okviru Urada za mladino.

Fiskalni svet je sredi decembra opozorila na izrazito povečanje javne porabe, predvidene v rebalansu proračuna za leto 2019.