Realnost ameriških univerz: kjer naj bi se kresala mnenja in ideje, je bolje molčati

Foto: Pixabay

Levo-liberalna usmerjenost izobraževalnih institucij v ZDA ni nekaj, kar bi bilo posebej novo in bi nas posebej presenečalo. Kar preseneča, je izjemen obrat, ki se je na tem področju zgodil v zadnjih dvajsetih letih. Vzdušje na univerzah, ki bi morale biti centri soočanja različnih idej, je postalo tako toksično, da se svoje mnenje bojijo izražati ne le konservativno misleči študentje, ampak že velika večina vseh.

Najhujše je običajno tam, kjer si uradno najbolj prizadevajo za raznolikost. A kot ugotavljamo v komentarju uredništva, ta raznolikost danes pomeni sprejemanje ljudi, ki izgledajo drugače od nas, pod pogojem, da razmišljajo enako kot mi.

Socializem in ateizem prevladujoča že v petdesetih

William F Buckley Jr. v svojem delu God and Man at Yale (Bog in Človek na Yale) dokumentira pretežno socialističen in ateističen pogled na svet, ki je v času njegovega zaključka študija dominiral na tej prestižni univerzi. Delo je nastalo leta 1951.

Pol stoletja kasneje, leta 2004, Ben Shapiro svojo izkušnjo na Univerzi v Kaliforniji opiše v knjigi Brainwashed (Oprani možgani), kjer med drugim zapiše, da je »dnevno spremljal levičarsko pranje možganov« ter da se »pod fasado visokega šolstva in objektivnosti skriva vseprisotna pristranskost«. 

Občutkom obeh avtorjev pritrjujejo tudi številke. Na ravni celotne države je bilo leta 1989 razmerje med levo-liberalno razmišljujočimi profesorji in konservativno razmišljujočimi 2 proti 1 v korist prvih, na najprestižnejših univerzah Nove Anglije (severnega dela vzhodne obale ZDA) pa že 5:1 v korist levo-liberalcev.

Do leta 2014 se je po podatkih Boston Globe razmerje na ravni celotne države spremenilo v 6:1, najprestižnejše univerze Nove Anglije pa že na 28:1. Med njimi posebej izstopa Harvard, kjer je razmerje že 82:1. 82 % osebja univerze se opredeljuje za levo-liberalne ali zelo levo-liberalne, medtem ko se le 1 % opredeljuje za konservativno misleče, prav nihče pa za zelo konservativno mislečega.

Harvard: zavezani raznolikosti, dokler razmišljate enako kot mi

Številka je prav v posmeh Harvardovi zavezanosti raznolikosti. V opisu šole je namreč moč prebrati: »Harvard je zavezan različnosti v vseh oblikah. To je ukoreninjeno v naših temeljnih prepričanjih, da je soočanje z neznanimi idejami, perspektivami, kulturami in ljudmi ustvarja pogoje za smiselno rast.« Kot ugotavlja Jeff Jacovy za Boston Globe, se raznolikost Harvarda omejuje le na področja, kjer je najmanj pomembna: rasa, spol, spolna identiteta, spolna usmerjenost, etnično ozadje, ne pa tudi na področju raznolikosti idej.

Podatkom Boston Globe pritrjujejo tudi izsledki raziskave inštituta AEI (American Enterprice Institute), kjer opozarjajo, da je na področje potrebno gledati celostno in raziskati tako vzdušje med študenti, kot med profesorji in podpornim osebjem na univerzah in kampusih.

Kot ugotavljajo, so bile univerze v levo nagnjene že dalj časa, večji zasuk pa se je zgodil po letu 2000. Leta 1989 je bilo 42 %  profesorjev usmerjenih levo-liberalno, 40 % sredinsko in 18 % konservativnih. Do leta 2016 je delež levo-liberalcev narasel na 60 %, delež konservativcev pa padel na 12 %.

V družbi v istem obdobju ni prišlo do večjih političnih premikov, zaznan je bil celo rahel trend v konservativno smer. Po podatkih AEI je bilo leta 1989 26 % Američanov liberalcev, 42 % sredinskih in 29 % konservativcev. Delež slednjih je do leta 2019 narasel na 31 %, medtem, ko se je delež liberalcev celo zmanjšal na 24 %, sredinskih je bilo 43 %.

Med študenti so razmerja pričakovano drugačna od splošne družbe, še vedno pa je 25 % konservativcev, približno polovica pa liberalcev.

Politično orientacijo še posebej kreira podporno osebje kampusov

Vzdušja na univerzi pa ne kreirajo le profesorji, ampak je odvisno od več faktorjev, ugotavljajo pri AEI, pri čemer poudarjajo tudi osebje, pritisk vrstnikov in družbena omrežja. Samo prepričanje profesorjev ni med največjimi problemi, saj resnično intelektualno pošteni profesorji študente izpostavijo različnim mnenjem, pri čemer sicer ugotavljajo, da mnogi tega ne počnejo.

Še bolj zaskrbljujoče pa je razmerje med podpornim osebjem. Med njimi je kar 71 % levo-liberalno mislečih, le 6 % pa konservativno. Podporno osebje namreč preživlja čas s študenti izven študijskih obveznosti, usmerja, pomaga pri učenju in skrbi za obšolske aktivnosti na kampusih, s čimer močno vpliva na študentsko življenje.

Ti z aktivnostmi kot so »Ostani zdrav, ostani prebujen (Stay Healthy, stay Woke), študij mikroagresij, in »razumevanje belega privilegija«  sporočajo študentom, katera vprašanja so primerna za debato in katera ne. Več škandalov na področju svobode govora tako v zadnjih letih ni nastalo v predavalnicah, ampak v prostorih, kjer študentje preživljajo prosti čas.

Univerze so postale kraji, kjer si več kot polovica študentov ne upa izraziti svojega mnenja

Zaskrbljujoč je delež študentov, ki si ne upajo izraziti svojega mnenja. Med konservativno mislečimi je takšnih, ki se počutijo utišane, kar 62 %. A tudi med liberalno in sredinsko mislečimi je 53 % takih, ki jim je neprijetno izražati svoja prepričanja.

Po raziskavi Knight Foundation se kar 68 % študentov počuti utišanih, ker se bojijo, da bi izražanje njihovega mnenja užalilo sošolce. Med republikanskimi študenti je takšnih 73 %, med demokratskimi pa 52 %. Vse večkrat na kampusih pride tudi do incidentov, ko skupine organizirajo predavanje vidnih mislecev, predvsem, kadar gre za konservativce. Pa tudi drugi se pogosto bojijo, da niso dovolj »woke – prebujeni« in da bodo zato njihova stališča neodobravana.

Kar 13 % liberalno usmerjenih študentov meni, da je nasilje za preprečitev dogodka ali govora na kampusu upravičeno, 25 % jih meni, da je nasilje v ta namen občasno sprejemljivo. Na drugi strani le 6 % konservativcev odobrava nasilje, 8 % občasno. Samocenzurira se tudi dve tretjini konservativno in ena tretjina liberalno usmerjenih profesorjev.

V Sloveniji ni dosti drugače

V ZDA imajo bistveno več podatkov s tega področja kot v Sloveniji, a izkušnje slovenskih študentov pričajo, da pri nas nismo daleč za njimi, če sploh.

Univerze so kraji, kjer se izobražuje bodoča elita naroda, ki glede na to potem usmerja svoje delo. Pogosto se zdi, da se tega premalo zavedamo in premalo razmišljamo o tem, v kakšnih institucijah se izobražuje prihodnost naroda.

Nekateri rešitve vidijo v zaposlovanju enakomerno konservativno in levo-liberalno razmišljujočih profesorjev, spet drugi opozarjajo, da s kvotami še nikoli nismo kaj dosti rešili in tudi v tem primeru verjetno ne bi. Tako edina rešitev ostaja izgradnja izobraževalnih institucij, ki predstavljajo konkurenco osrednjemu miselnemu toku. Zato tudi ni presenečenje, da vodilna politika in osrednje univerze tako krčevito nasprotujejo vsakršni zasebni pobudi, ki bi jim predstavljala konkurenco. Spomnimo se samo sage uresničevanja ustavne odločbe glede zasebnih šol, ki še danes ni v polnosti rešena.

Gradnja izobraževalnih institucij zahteva čas, zato je zelo pomembno že danes, kakšen izobraževalni sistem imamo, ne šele takrat, ko nimamo kam vpisati svojega otroka, če želimo zanj dostojno izobrazbo, pa naj bo to vrtec, osnovna, srednja šola ali pa univerza.

27 komentarjev

  1. Tisti, ki so izza ideološkega enoumja na Zahodu, so zelo spretni, dosledni, predvsem pa imajo na razpolago toliko denarja, kolikor ga potrebujejo, da kupijo vsakogar, ki jim lahko koristi. Tu ne gre le za univerzitetne profesorje in drugo osebje univerz in ostalega šolstva, temveč tudi za politike, ki odločajo, medije, ki oblikujejo javno mnenje, in seveda razvpite nevladnike, ki v imenu ljudstva, kao, izvajajo globalistično agendo. V Evropo na primer nevladniki tihotapijo stotisoče migrantov in nikome ništa.

    John Kennedy je že pred mnogimi leti v znamenitem govoru opozoril na obstoj kabale (lože), ki krmili Ameriko in ima na razpolago neomejene vire denarja. Od kod ta denar? Iz preprostega dejstva, da je Fed, ameriška izdajateljska banka, ki izdaja dolar, zasebna korporacija. Ta korporacija je dobesedno lastnik Amerike. Kako meriti bogastvo nekoga, ki lahko iz nič ustvarja denar?

    Ta kabala pa obvlada svoj posel. Glavna metoda njenega delovanja je palica in korenček. Če se jim pridružiš, si na varni strani, sicer tvegaš eksistenco.

    Paradoksno je, da so mnogi še sposobni dojeti, da Ameriki in Zahodu vlada zlo, ko gre za take zadeve kot je LGTB iddeologija, popolnoma pa otrpnejo, ko se pride na teme kot je vojna v Ukrajini, ki posledica zahodnega, predvsem ameriškega neoimperializma, s pomočjo katerega si globalistična elita želo podrediti ves svet.

    • Se zelo strinjam vendar ne smemo mešati državljanov Amerike s Kabalo. Navadni Američani so še večji ujetniki Kabale kot mnogi drugi narodi. Poleg tega pa Kabala ni omejena le na Ameriko. Trenutno je v delu EU, predvsem v Bruslju, še bistveno močnejša.
      In vojne v Ukrajini niso zanetile ZDA temveč agentka Stasi-ja Merklova, ki je eden glavnih eksekutorjev Kabale ter uničevalcev ideje združene Evrope.
      In ne pozabimo na Afriko kjer je glavni eksekutor Kabale paravojska Wagner. Ruski in Kitajski oligarhi so pa tudi vsi v Kabali.

    • Ja, tvoj Zahod (tu verjetno šteješ tudi SLO) je pokvarjen, dekadenten, navzven preveč toleranten, v bistvu diktatorski, in še kaj…., vse drži, vendar je kljub temu najboljše mesto za življenje na svetu in globoko upam, da ga takšni kot ti in tvoji vzorniki na vzhodu ne bodo uspeli zrušiti.
      Tako kot je Churchill rekel za demokracijo, sicer zanič, ampak boljšega sistema še niso zgruntali.

      • Jonski, če verjameš v zahodni liberalni model, potem moraš bit strpen tudi do tistih, ki mislijo drugače (kot ti). Svoboda je svoboda tistega, ki misli drugače.

        Če bo kaj zrušilo zahodni liberalno-demokratični sistem, zagotovo ne bomo tisti, ki opozarjamo na odklone od liberalno-demokratske ideologije. Žal je Zahod zelo zašel s liberalno-demokrastke poti. Demokracija je le še navidezna. Dejansko vlada plutokracija, varno skrita izza svojih ubogljivih političnih marionet.
        Razumi, če moreš.

      • Ne vem kje sem bil nestrpen.
        Strinjam se s tabo, da je zahodni liberalni model tudi takšen, kot trdiš ti,
        toda boljšega še niso izumili. Mogoče ga boš ti.

      • upam, da ga takšni kot ti in tvoji vzorniki na vzhodu ne bodo uspeli zrušiti.
        ***
        Če to ti nestrpno, je pa podtikanje. Kakšen sem jaz? In kdo so moji vzorniki na Vzhodu?

      • Rasputin, tokrat ti bom namenil malo več prostora!
        Na podlagi tvojih številnih prispevkov sem dobil občutek, da te bolj vleče na vzhod (do česar imaš vso pravico) in da ti zahodni liberalni model ni povšeči sam po sebi, in ne le njegove stranpoti (do česar imaš tudi pravico).
        Morda sem se zmotil, v tem primeru se opravičujem, mislim pa da ne.
        Sedaj pa moram omeniti eno okoliščino, zaradi katere sem na tem forumu napadan tako od pristašev trdih desničarjev in drugih tradicionalistov kot tudi od tebe. Namreč problem liberalizma je v tem, da ga ni možno poenostaviti na ekonomsko komponento (v tem primeru imamo Čile pod Pinochejem ali kitajski kapitalizem), kot si mislijo desničarji, temveč v evropski civilizaciji ne deluje brez socialne komponente, ki pa kot stranski učinek vsebuje tudi neko stopnjo dekadence (LGTB, alternativna kultura, pred 50 leti rock n roll itd…), vendar če to prepovemo, zatremo tudi nujno ustvarjalnost za tehnološki razvoj, ki je tudi pogojen s svobodnjaško kulturo. Stari Rim ni propadel zaradi dekadence, ta je pri njih obstajala že v času širjenja imperija in je bila zgolj stranski učinek njihovega uspeha. Propadel je, ker je minil njegov čas. Na vsak način družbe, ki temeljijo na pretirano omejujoči morali in avtoriteti, niso uspešne (radikalni islam, talibanizem, komunizem, Evropa pred renesanso). Zato ugotavljam, da imate najbolj desni del tega foruma in ti (ki sicer zagovarjaš nekaj drugega) nekaj skupnega, zamenjava vzroka in posledice. To kar tebe moti v zahodnem liberalnem modelu, je neizogibni stranski učinek sicer uspešnega modela.

      • Jonsky, ideali liberalne demokracije so seveda OK, ampak to je teorija, praksa pa je vse kaj drugega.
        Na Zahodu vlada plutokracija. Demokracija je samo Potemkinova kulisa, izza katere se krijejo resnični vladarji. Na najvišjem nivoju so to superbogataši tipa Rotschild, ki nadzirajo celotno družbeno piramido. Politiki so zgolj njihovo orodje. Prav tako mainstream mediji in njihovi novinarji. Dejansko ne moreš normalno funkcionirati v skoraj nobenem segmentu družbe, če nisi politično korekten, to je na linji, ki jo diktira plutokracija. Sistem , po katerem delujejo, je korenček in palica. Na tebi je, da izbereš. Boš “priden” ali jih pa dobiš po ta zadnji.

        To, kar ti praviš, da so stranski produkti liberalne demokracije, kot je na primer wokeizem, BLM, Antifa, LGTB ipd., postajajo glavni in obvezni produkti. Če bi bili to neki marginalni pojavi po načelu, da naj vsak dela, kar hoče, dokler ne nadleguje drugih oziroma krši njihove enake pravice po načelu, da je moja svoboda omejena s tvojo svobodo, OK, ampak zdaj se dogaja to, da je svoboda večine omejena zaradi neomejene svobode različnih manjšin.

        Na primer: moški tekmovalci, ki tekmujejo v ženskih discplinah, ker se imajo za ženske. Protibelski rasizem, zoper katerega ne smeš ugovarjat, ker to pomeni, da si rasist. Nasprotovanje migracijam, ker to pomeni, da si rasist in fašist. Nasprotovanje načrtni indoktrinaciji otrok v homoseksualnost, ker to pomeni, da si homofob. Nasprotovanje čemurkoli, kar je politično korektno, kot to določijo neke elite, ki imajo vso podporo politike in medijev. Na primer nasprotovanje pandemičnim ukrepom, nasprotovanje militaristični politiki Zahoda, zlasti Amerike in nasprotovanje vojni v Ukrajini, nasprotovanje t.i. zeleni politiki, ki zmanjšuje energetke vire ipd.

        Mislim, da Zahod samega sebe uničuje tako rekoč na vseh “frontah”. Eno je liberalizem in demokracija, drugo pa je anarhija. Nekateri tu rezonirajo, da se na Zahodu živi bolje kot drugod ob višji stopnji svobode. Je to svoboda, če moraš biti politično korektno tiho, ali jih pa dobiš po prstih? In koliko časa še bo Zahod bolje živel v smislu materialnega standarda, če se vse draži, če zmanjkuje energije in surovin, če gremo pospešeno v ekonomsko krizo?

        Ta kriza ni nastala zaradi ekonomskih razlogov, temveč izključno zaradi politično-ideoloških razlogov: zaradi disfunkcionalnih ideologij in disfunkcionalne politike utemeljene na teh ideologijah.

      • Rasputin!
        Cenim sicer tvoj trud, da skušaš utemeljiti svoj prav z argumenti brez žalitev in ni moj cilj, da bi tekmoval, kdo bo koga bolj zabil.
        Vendar pomisli, ko trdiš, kako na zahodu dobiš po prstih, če nisi politično korekten ( tudi jaz sem jih že dobil), po čem jih dobiš, če v Putinov Rusiji rečeš, da je v Ukrajini vojna, ne pa specialna operacija in da le ta ni upravičena. Pa ne reci, da to širijo osrednji mediji, samo z rusko zakonodajo o tem se seznani. Seveda jih raje dobim po prstih zaradi politične nekorektnosti na zahodu.

  2. Putin je diktator, ameriške ter EU univerze, woke, LGTB+ in podobne oslarije pa glavni razlog, da je na oblasti. Brez teh diktatorčkov ter diktature prava bi Putina hitro pobralo. In ko bodo tile diktatorčki poraženi bo tudi Putinu hitro odklenkalo. Do takrat pa nas čaka huda ura.

  3. “Realnost ameriških univerz: kjer naj bi se kresala mnenja in ideje, je bolje molčati.”

    Ganjen sem nad razliko med ameriškimi in slovenskimi državnimi unoverzami, kajti naše univerze so bolj dosledne.

    Kjer naj bi se pri nas kresala mnenja in ideje ni samo bolje molčati, temveč je molk celo zapovedan.

  4. V Ameriki je tako zadnjih 20 let. Pri nas že vse od leta 45. Samo poglejte kaj delajo profesorice ( profesorje moškega spola so z dekretom skenslale, saj se še spomnite) na filo faksu. Ali pa neka zmešana profesorica za novinarstvo. Ali pa tista iz mariborskega faksa. In vse te so na RTV redne komentatorke in vsiljujejo svoje konfuzne poglede. In ta kader naj bi vzgajal elito naroda. Ljubi Bog! Ni čudo, da gre s Slovenijo tako rapidno navzdol.

  5. V Sloveniji je v sostorilstvu s družboslovnimi fakultetami zrasel en sloj doktojev in magistrov znanosti (česarkoli), ki pa so povsem nerazgledani ( milo rečeno) in napol pismeni. Dojtorje znanosti fakultete kar štancajo. Se še spomnite magisterske naloge bivše predsednice vlade na ravni gimnazijske seminarske? Danes je častno biti brez doktorata, saj tako nate ne pade sum, da si potrjeno nepismen.

  6. Prihodnost je itak v obrtinštvu in ne v univerzah. Če se lahko tako izrazim, ko ti noče wc školjka “požreti”tvoje južne tri ure kasneje a kličeš uni profesorja? Ne, kličeš vodovodarja, če sam neznaš nič popravit, ta pa gotovo ni bil vzgojen v univerzitetnem lgbt duhu in mu je tudi malo mar za te zadeve in mu tudi vedno bo. Kdor bo v bodoče znal z rokami kaj delati bo lahko zaslužil z lahkoto kot uni profesor, če ne še precej bolje.

  7. hecno je, da je na zahodu pobudnik in promotor nove ideologije in s tem tudi omejevanje govora ravno levičarska komunistično usmerjena družba. Polna usta so jih, kako so konzervativci nazadnjaki a v bistvu so sami postali nasprotje tistega, kar zagovarjajo proti drugim. Enako pri nas. Levičarji sebe nazivajo liberalce a takoj, ko jim kdo ni všeč, mu hitro omejijo najprej govor in potem še delovanje. Če je le mogoče.

Komentiraj