Razveljavitev sodbe generalu Rupniku potrjuje, da so desettisoči po vojni obsojenih nedolžne žrtve komunizma
POSLUŠAJ ČLANEK
Vrhovno sodišče je včeraj v sodbi razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt. Primer so vrnili na ljubljansko okrožno sodišče, odločitev sodišča pa je že podžgala bojne vrste na socialnih omrežjih.
Vrhovno sodišče je včeraj izdalo sklep o razveljavitvi sodbe iz leta 1946, po kateri je bil general Leon Rupnik obsojen na smrt zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem. Na vrhovno sodišče naj bi se obrnil eden izmed Rupnikovih potomcev, ki v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da je sodišče pri sojenju Leonu Rupniku zagrešilo več nepravilnosti. Sodba naj bi bila neustrezno obrazložena, nekateri razlogi za obsodbo si med seboj nasprotujejo, postopek ni bil pravilno izpeljan, Rupniku pa je bila onemogočena obramba.
Sodišču očita tudi da očitana dejanja niso bila pravilno pravno opredeljena in da ne vsebujejo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja.
Leon (Lev) Rupnik se je kot vojaški poveljnik izkazal že med prvo svetovno vojno, kjer je bil za svoje delo na srbski, soški in vzhodni fronti večkrat odlikovan. Njegova kariera se je še vzpela v času Kraljevine Jugoslavije, kjer je postal general. V Jugoslaviji je bil odgovoren za izgradnjo obrambne linije trdnjav in bunkerjev na severni in predvsem zahodni meji, ki je znana pod imenom Rupnikova linija. V času nemškega napada na Jugoslavijo je poveljeval prvi skupni armadi v Zagrebu. Leta 1941 je VOS nanj izvedla poskus atentata, v katerem je bil ranjen. Leta 1942 ga je italijanska vojska skupaj z drugimi jugoslovanskimi častniki internirala v taborišče Gonars, od koder je bil zaradi starosti še istega leta odpuščen.
Po vrnitvi v Ljubljano je postal župan Ljubljane in kasneje predsednik provincialne vlade v Ljubljani. Kot velik protikomunist je sodeloval pri vzpostavitvi domobranske vojske, kjer je opravljal funkcijo vrhovnega inšpektorja. Ob koncu vojne se je v Avstriji predal angleškim oblastem, ti pa so ga leta 1946 vrnili v Jugoslavijo, kjer je bil 30. avgusta obsojen na smrt, 4. septembra pa tudi ustreljen in pokopan na neznani lokaciji.
Vrhovno državno tožilstvo je sicer mnenja da je Rupnik krivdo sicer priznal, zato obrazložitev krivde ni potrebna, vendar pa ureditev v tistem času tega ni predvidevala in zato bi, po mnenju vrhovnega sodišča takratno sodišče sodbo moralo obrazložiti.
dr. Jože Možina, avtor knjige Slovenski razkol poudarja, da je glede na to, kaj se je dogajalo v jugoslovanskih komunističnih zaporih njegovo priznanje krivde brezpredmetno. Glede Rupnika Možina še dodaja, da »mu je povojna oblast na sojenju, ki je sedaj padlo pripisovala nesorazmerna večja bremena kot je bilo realno res, saj je bil Rupnik zanje simbolna figura kolaboracije z okupatorjem.
Rupnik je bil vrhovni inšpektor Slovenskega domobranstva in ne poveljnik, kar se mu pripisuje. Njegova izročitev je bila visoka prioriteta naših komunističnih oblasti za domače politične potrebe. Po drugi strani namreč povojna komunistična oblast ni storila nič ali je bila povsem pasivna, ko je šlo za pregon nacističnih ali nacističnih vojnih zločincev, ki so nedvomno uprizarjali zločine nad slovenskim prebivalstvom na Slovenskem kot tudi v koncentracijskih taboriščih. Spet gre za dvojno moralo in predstavo za domačo javnost, resnica in pravično sojenje jih dejansko ni zanimalo."
V isti sodbi kot Rupnik je bil obsojen tudi takratni ljubljanski nadškof Gregorij Rožman, in sicer na 18 let prisilnega dela in odvzem državljanskih pravic za 5 let, vendar ga kazen ni doletela, saj je po koncu vojne živel med izseljenci v ZDA.
Možina pravi, da je "Rupnik sicer bil usmerjen pronemško in antisemitsko, vendar ni znano, da bi Jude kadarkoli preganjal. Njegov soobsojenec na procesu, Gregorij Rožman pa je Jude dokazano aktivno reševal. Hkrati pa ni znano, da bi se revolucionarna stran kadarkoli formalno deklarirala proti Romom, jih je pa sistematično pobijala, kar dokazujejo množična grobišča.
Rožmanovo sodbo je sodišče razveljavilo leta 2007, pod do tja pa je bila dolga in trnova. Pred tem so bile zahteve za revizijo procesa namreč že trikrat zavrnjene. Tožilstvo je nato samo umaknilo obtožnico.
V oči bode dejstvo, da se pravica po vojni po krivem obsojenim ne vrača sistemsko ampak zgolj toliko, kolikor se s tem ukvarjajo posamezni svojci žrtev montiranih procesov, pa opozarja zgodovinarka Tamara Griesser Pečar. Še več, leta 1998 je takratna generalna državna tožilka Zdenka Cerar postopek rehabilitacije škofa Gregorija Rožmana ustavila z razlago, da to ni v interesu države.
S tega vidika je razveljavitev sodbe bolj kot za Rupnika in njegove potomce po mnenju Možine pomembna za slovenski narod, ker predstavlja »nov dokaz kako nizka in zlagana je bila raven sojenja v povojnem obdobju. Sodstvo je iz ravni Avstroogrske in Kraljevine Jugoslavije padlo na raven osnovnega boljševističnega orodja za obračun z nasprotniki.« Rupnikov proces namreč »utemeljuje spoznanje, da so desettisoči povojni obsojenih, preganjanih in trpinčenih, že zaradi krivičnega sojenja, vsi po vrsti nedolžne žrtve komunističnega režima.«
Dodaja, da bi iz tega naslova verjetno moral pasti proces tudi proti sicer »nedvomnemu zločincu, nemškemu SS generalu Erwinu Rösenerju, ker mu v leninistični maniri ni bilo zagotovljeno osnovno pravično sojenje.«
In nenazadnje sestava senata sodišča in čas, v katerem prihaja sodba daje slutiti, da utegne biti v ozadju kaj večjega, kar skuša oblast prikriti z rehabilitacijo zgodovinsko dejansko sporne osebe z vidika kolaboracije z okupatorjem, s čimer narodu vržejo kost za glodanje, odprejo temo neskončnih razprav ljudi z nezaceljenimi ranami druge svetovne vojne, kar služi za dimno zaveso za zakritje siceršnjih težav pravosodja, zdravstva in izpraznjenosti aktualne oblasti in omogoča da izpeljejo še kakšno drugo raboto, na koncu še namigne Možina.
Vrhovno sodišče je včeraj izdalo sklep o razveljavitvi sodbe iz leta 1946, po kateri je bil general Leon Rupnik obsojen na smrt zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem. Na vrhovno sodišče naj bi se obrnil eden izmed Rupnikovih potomcev, ki v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da je sodišče pri sojenju Leonu Rupniku zagrešilo več nepravilnosti. Sodba naj bi bila neustrezno obrazložena, nekateri razlogi za obsodbo si med seboj nasprotujejo, postopek ni bil pravilno izpeljan, Rupniku pa je bila onemogočena obramba.
Sodišču očita tudi da očitana dejanja niso bila pravilno pravno opredeljena in da ne vsebujejo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja.
General Leon Rupnik
Leon (Lev) Rupnik se je kot vojaški poveljnik izkazal že med prvo svetovno vojno, kjer je bil za svoje delo na srbski, soški in vzhodni fronti večkrat odlikovan. Njegova kariera se je še vzpela v času Kraljevine Jugoslavije, kjer je postal general. V Jugoslaviji je bil odgovoren za izgradnjo obrambne linije trdnjav in bunkerjev na severni in predvsem zahodni meji, ki je znana pod imenom Rupnikova linija. V času nemškega napada na Jugoslavijo je poveljeval prvi skupni armadi v Zagrebu. Leta 1941 je VOS nanj izvedla poskus atentata, v katerem je bil ranjen. Leta 1942 ga je italijanska vojska skupaj z drugimi jugoslovanskimi častniki internirala v taborišče Gonars, od koder je bil zaradi starosti še istega leta odpuščen.
Po vrnitvi v Ljubljano je postal župan Ljubljane in kasneje predsednik provincialne vlade v Ljubljani. Kot velik protikomunist je sodeloval pri vzpostavitvi domobranske vojske, kjer je opravljal funkcijo vrhovnega inšpektorja. Ob koncu vojne se je v Avstriji predal angleškim oblastem, ti pa so ga leta 1946 vrnili v Jugoslavijo, kjer je bil 30. avgusta obsojen na smrt, 4. septembra pa tudi ustreljen in pokopan na neznani lokaciji.
Vrhovno državno tožilstvo je sicer mnenja da je Rupnik krivdo sicer priznal, zato obrazložitev krivde ni potrebna, vendar pa ureditev v tistem času tega ni predvidevala in zato bi, po mnenju vrhovnega sodišča takratno sodišče sodbo moralo obrazložiti.
dr. Jože Možina, avtor knjige Slovenski razkol poudarja, da je glede na to, kaj se je dogajalo v jugoslovanskih komunističnih zaporih njegovo priznanje krivde brezpredmetno. Glede Rupnika Možina še dodaja, da »mu je povojna oblast na sojenju, ki je sedaj padlo pripisovala nesorazmerna večja bremena kot je bilo realno res, saj je bil Rupnik zanje simbolna figura kolaboracije z okupatorjem.
Rupnik je bil vrhovni inšpektor Slovenskega domobranstva in ne poveljnik, kar se mu pripisuje. Njegova izročitev je bila visoka prioriteta naših komunističnih oblasti za domače politične potrebe. Po drugi strani namreč povojna komunistična oblast ni storila nič ali je bila povsem pasivna, ko je šlo za pregon nacističnih ali nacističnih vojnih zločincev, ki so nedvomno uprizarjali zločine nad slovenskim prebivalstvom na Slovenskem kot tudi v koncentracijskih taboriščih. Spet gre za dvojno moralo in predstavo za domačo javnost, resnica in pravično sojenje jih dejansko ni zanimalo."
Škof Gregorij Rožman nedolžen
V isti sodbi kot Rupnik je bil obsojen tudi takratni ljubljanski nadškof Gregorij Rožman, in sicer na 18 let prisilnega dela in odvzem državljanskih pravic za 5 let, vendar ga kazen ni doletela, saj je po koncu vojne živel med izseljenci v ZDA.
Možina pravi, da je "Rupnik sicer bil usmerjen pronemško in antisemitsko, vendar ni znano, da bi Jude kadarkoli preganjal. Njegov soobsojenec na procesu, Gregorij Rožman pa je Jude dokazano aktivno reševal. Hkrati pa ni znano, da bi se revolucionarna stran kadarkoli formalno deklarirala proti Romom, jih je pa sistematično pobijala, kar dokazujejo množična grobišča.
Rožmanovo sodbo je sodišče razveljavilo leta 2007, pod do tja pa je bila dolga in trnova. Pred tem so bile zahteve za revizijo procesa namreč že trikrat zavrnjene. Tožilstvo je nato samo umaknilo obtožnico.
Še vedno drugorazredni državljani
V oči bode dejstvo, da se pravica po vojni po krivem obsojenim ne vrača sistemsko ampak zgolj toliko, kolikor se s tem ukvarjajo posamezni svojci žrtev montiranih procesov, pa opozarja zgodovinarka Tamara Griesser Pečar. Še več, leta 1998 je takratna generalna državna tožilka Zdenka Cerar postopek rehabilitacije škofa Gregorija Rožmana ustavila z razlago, da to ni v interesu države.
S tega vidika je razveljavitev sodbe bolj kot za Rupnika in njegove potomce po mnenju Možine pomembna za slovenski narod, ker predstavlja »nov dokaz kako nizka in zlagana je bila raven sojenja v povojnem obdobju. Sodstvo je iz ravni Avstroogrske in Kraljevine Jugoslavije padlo na raven osnovnega boljševističnega orodja za obračun z nasprotniki.« Rupnikov proces namreč »utemeljuje spoznanje, da so desettisoči povojni obsojenih, preganjanih in trpinčenih, že zaradi krivičnega sojenja, vsi po vrsti nedolžne žrtve komunističnega režima.«
Dodaja, da bi iz tega naslova verjetno moral pasti proces tudi proti sicer »nedvomnemu zločincu, nemškemu SS generalu Erwinu Rösenerju, ker mu v leninistični maniri ni bilo zagotovljeno osnovno pravično sojenje.«
In nenazadnje sestava senata sodišča in čas, v katerem prihaja sodba daje slutiti, da utegne biti v ozadju kaj večjega, kar skuša oblast prikriti z rehabilitacijo zgodovinsko dejansko sporne osebe z vidika kolaboracije z okupatorjem, s čimer narodu vržejo kost za glodanje, odprejo temo neskončnih razprav ljudi z nezaceljenimi ranami druge svetovne vojne, kar služi za dimno zaveso za zakritje siceršnjih težav pravosodja, zdravstva in izpraznjenosti aktualne oblasti in omogoča da izpeljejo še kakšno drugo raboto, na koncu še namigne Možina.
Zadnje objave
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: "Lopovi! Lopovi!"
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.