Razveljavitev sodbe generalu Rupniku potrjuje, da so desettisoči po vojni obsojenih nedolžne žrtve komunizma

Uredništvo

Fotografija s sojenja generalu Leonu Rupniku in njegovim soobtoženim. vir: Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Vrhovno sodišče je včeraj v sodbi razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt. Primer so vrnili na ljubljansko okrožno sodišče, odločitev sodišča pa je že podžgala bojne vrste na socialnih omrežjih.

Vrhovno sodišče je včeraj izdalo sklep o razveljavitvi sodbe iz leta 1946, po kateri je bil general Leon Rupnik obsojen na smrt zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem. Na vrhovno sodišče naj bi se obrnil eden izmed Rupnikovih potomcev, ki v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da je sodišče pri sojenju Leonu Rupniku zagrešilo več nepravilnosti. Sodba naj bi bila neustrezno obrazložena, nekateri razlogi za obsodbo si med seboj nasprotujejo, postopek ni bil pravilno izpeljan, Rupniku pa je bila onemogočena obramba.

Sodišču očita tudi da očitana dejanja niso bila pravilno pravno opredeljena in da ne vsebujejo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja.

General Leon Rupnik


Leon (Lev) Rupnik se je kot vojaški poveljnik izkazal že med prvo svetovno vojno, kjer je bil za svoje delo na srbski, soški in vzhodni fronti večkrat odlikovan. Njegova kariera se je še vzpela v času Kraljevine Jugoslavije, kjer je postal general. V Jugoslaviji je bil odgovoren za izgradnjo obrambne linije trdnjav in bunkerjev na severni in predvsem zahodni meji, ki je znana pod imenom Rupnikova linija. V času nemškega napada na Jugoslavijo je poveljeval prvi skupni armadi v Zagrebu. Leta 1941 je VOS nanj izvedla poskus atentata, v katerem je bil ranjen. Leta 1942 ga je italijanska vojska skupaj z drugimi jugoslovanskimi častniki internirala v taborišče Gonars, od koder je bil zaradi starosti še istega leta odpuščen.

Po vrnitvi v Ljubljano je postal župan Ljubljane in kasneje predsednik provincialne vlade v Ljubljani. Kot velik protikomunist je sodeloval pri vzpostavitvi domobranske vojske, kjer je opravljal funkcijo vrhovnega inšpektorja. Ob koncu vojne se je v Avstriji predal angleškim oblastem, ti pa so ga leta 1946 vrnili v Jugoslavijo, kjer je bil 30. avgusta obsojen na smrt, 4. septembra pa tudi ustreljen in pokopan na neznani lokaciji.

Vrhovno državno tožilstvo je sicer mnenja da je Rupnik krivdo sicer priznal, zato obrazložitev krivde ni potrebna, vendar pa ureditev v tistem času tega ni predvidevala in zato bi, po mnenju vrhovnega sodišča takratno sodišče sodbo moralo obrazložiti.

dr. Jože Možina, avtor knjige Slovenski razkol poudarja, da je glede na to, kaj se je dogajalo v jugoslovanskih komunističnih zaporih njegovo priznanje krivde brezpredmetno. Glede Rupnika Možina še dodaja, da »mu je povojna oblast na sojenju, ki je sedaj padlo pripisovala nesorazmerna večja bremena kot je bilo realno res, saj je bil Rupnik zanje simbolna figura kolaboracije z okupatorjem.

Rupnik je bil vrhovni inšpektor Slovenskega domobranstva in ne poveljnik, kar se mu pripisuje. Njegova izročitev je bila visoka prioriteta naših komunističnih oblasti za domače politične potrebe. Po drugi strani namreč povojna komunistična oblast ni storila nič ali je bila povsem pasivna, ko je šlo za pregon nacističnih ali nacističnih vojnih zločincev, ki so nedvomno uprizarjali zločine nad slovenskim prebivalstvom na Slovenskem kot tudi v koncentracijskih taboriščih. Spet gre za dvojno moralo in predstavo za domačo javnost, resnica in pravično sojenje jih dejansko ni zanimalo."

Škof Gregorij Rožman nedolžen


V isti sodbi kot Rupnik je bil obsojen tudi takratni ljubljanski nadškof Gregorij Rožman, in sicer na 18 let prisilnega dela in odvzem državljanskih pravic za 5 let, vendar ga kazen ni doletela, saj je po koncu vojne živel med izseljenci v ZDA.

Možina pravi, da je "Rupnik sicer bil usmerjen pronemško in antisemitsko, vendar ni znano, da bi Jude kadarkoli preganjal. Njegov soobsojenec na procesu, Gregorij Rožman pa je Jude dokazano aktivno reševal. Hkrati pa ni znano, da bi se revolucionarna stran kadarkoli formalno deklarirala proti Romom, jih je pa sistematično pobijala, kar dokazujejo množična grobišča.

Rožmanovo sodbo je sodišče razveljavilo leta 2007, pod do tja pa je bila dolga in trnova. Pred tem so bile zahteve za revizijo procesa namreč že trikrat zavrnjene. Tožilstvo je nato samo umaknilo obtožnico.

Še vedno drugorazredni državljani


V oči bode dejstvo, da se pravica po vojni po krivem obsojenim ne vrača sistemsko ampak zgolj toliko, kolikor se s tem ukvarjajo posamezni svojci žrtev montiranih procesov, pa opozarja zgodovinarka Tamara Griesser Pečar. Še več, leta 1998 je takratna generalna državna tožilka Zdenka Cerar postopek rehabilitacije škofa Gregorija Rožmana ustavila z razlago, da to ni v interesu države.

S tega vidika je razveljavitev sodbe bolj kot za Rupnika in njegove potomce po mnenju Možine pomembna za slovenski narod, ker predstavlja »nov dokaz kako nizka in zlagana je bila raven sojenja v povojnem obdobju. Sodstvo je iz ravni Avstroogrske in Kraljevine Jugoslavije padlo na raven osnovnega boljševističnega orodja za obračun z nasprotniki.« Rupnikov proces namreč »utemeljuje spoznanje, da so desettisoči povojni obsojenih, preganjanih in trpinčenih, že zaradi krivičnega sojenja, vsi po vrsti nedolžne žrtve komunističnega režima.«

Dodaja, da bi iz tega naslova verjetno moral pasti proces tudi proti sicer »nedvomnemu zločincu, nemškemu SS generalu Erwinu Rösenerju, ker mu v leninistični maniri ni bilo zagotovljeno osnovno pravično sojenje.«

In nenazadnje sestava senata sodišča in čas, v katerem prihaja sodba daje slutiti, da utegne biti v ozadju kaj večjega, kar skuša oblast prikriti z rehabilitacijo zgodovinsko dejansko sporne osebe z vidika kolaboracije z okupatorjem, s čimer narodu vržejo kost za glodanje, odprejo temo neskončnih razprav ljudi z nezaceljenimi ranami druge svetovne vojne, kar služi za dimno zaveso za zakritje siceršnjih težav pravosodja, zdravstva in izpraznjenosti aktualne oblasti in omogoča da izpeljejo še kakšno drugo raboto, na koncu še namigne Možina.

KOMENTAR: Uredništvo
Na poti k civiliziranosti in ozdravitvi slovenskega naroda
Razveljavitev sodbe generalu Leonu Rupniku je za narod pomembna predvsem zato, da se počasi vzpostavljajo pravne norme civilizirane države. Da država uradno pove, da se sodbe ne morejo izvajati po principu maščevanja naših in vaših, ne glede na režim, čas ali oblast, ki sodstvo izvaja. Sodba je v slovenskem prostoru pričakovano podžgala bojno usmerjene tviteraše obeh strani, kar dokazuje, da je druga svetovna vojna in delitev, ki jo je prinesla bratomorna državljanska vojna še kako zasidrana med Slovenci. Nekateri z zločini celo odkrito koketirajo. Zato je pomembno razumeti tudi okoliščine in zgodovino tedanjega časa, ki je med Slovenci prepogosto nepoznana ali pa popačena z lažmi, miti in legendami, ki vztrajajo vse do današnjih dni. Zato je pomembno razumeti zgodovinske okoliščine, ki jih oriše dr. Možina na podlagi svojega raziskovanja. »Zakaj je Rupnik pristal na protirevolucionarni strani je logično – saj je komunistična VOS nanj izvedla atentat že decembra 1941, ko še ni bilo nobene vojaške kolaboracije z okupatorjem, še idej o tem ne. Rupnik je preživel, bil pa je izrazito protikomunistično usmerjen, ne pa tudi protislovensko. Kolaboracija je brez dvoma bila a ta sama po sebi ni zločin zaradi katerega bi nekoga obsodili na smrt. Zločin je tisto kar oseba v imenu revolucije, protirevolucija ali kolaboracije zlega naredi, zlasti civilnemu prebivalstvu in  ujetnikom. Sam predsednik komunističnega vojaškega sodišča na procesu proti Rupniku in soobtoženim poleti 1946 dr. Helij Modic je kasneje povedal: »General Rupnik ne bi smel biti obsojen na smrt... Rupnik ni imel kot tako imenovani prezident Ljubljanske pokrajine pod italijansko in pozneje pod nemško okupacijo prav nobenih kompetenc... Ni podpisal nobene smrtne kazni, ni ustanovil 'bele garde', kot so mu to podtikali... Po pravnih normah, kot jih je sprejelo nürnberško mednarodno sodišče za vojne zločine, bi bil najbrž oproščen sleherne krivde. Zagotovo pa ne bi bil obsojen na smrt."«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike