Razumi kdor more: koalicija uvaja globe, če ne boste vzeli računa, a obenem poudarja, da vas ne bo kaznovala

Poslanci so na današnji seji vnovič soočili mnenja glede novele zakona o davčnem potrjevanju računov, na katero je državni svet zaradi glob za primer neprevzema računa izglasoval odložilni veto. DZ bo o noveli znova glasoval jutri, potrditev zakona pa ni pod vprašajem. 

V koaliciji zakon še vedno složno podpirajo, v opoziciji pa menijo, da je novela nepotrebna in predvsem kaže na nezaupanje v ljudi. Ob tem je zanimivo, da je državni sekretar Tilen Božič danes komentiral, da ta zakon uveljavlja kazni kot skrajni ukrep, sicer pa gre za “orodje, za katerega je pomembno, da ga imamo v orodjarni”.

Zato se poraja vprašanje, zakaj bi torej kupec račun sploh vzel, če pa že vnaprej ve, da kazen praktično ni mogoča. Zaradi tega je tudi smiselnost tega zakona na veliki preizkušnji.

Novela med drugim določa, da mora zavezanec pri gotovinskem poslovanju za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Če tega ne stori, mu grozi globa v višini 40 evrov.

Državnemu svetu se zdi to nesprejemljivo. “Rešitev, ki na prejemnika storitev prenaša odgovornost, da pridobi račun in se ga lahko za morebitni neprevzem sankcionira, je nesprejemljiva. Napačen je tudi pristop, s katerim se s pomočjo kupca skuša nadzirati zavezanca namesto za to pristojnih organov,” je dejal državni svetnik Leopold Pogačar.

Božič je danes v parlamentu povedal, da so pri preverjanju števila potrjenih računov v nekaterih dejavnostih, ki jih štejejo kot tvegane, v zadnjem obdobju zaznali znaten in nesorazmeren upad. “Ti upadi so znašali v nekaterih primerih tudi več kot 20 odstotkov,” je opozoril.

Glede dvomov o pristojnosti finančne uprave v zvezi z ugotavljanjem identitete kršitelja je poudaril, da finančna uprava ta pooblastila ima. Izpostavil pa je, da je nadzor pripravljen le za osveščanje, ob tem pa je dobro, da imamo “to orodje za vsak primer v orodjarni”, ter da tega instrumenta do zdaj ni bilo treba uporabiti. 

“Ko se je uvajalo davčne blagajne, je prišlo do več tisoč nadzorov in takrat se je tudi nekako v smislu sorazmernosti in razumnosti v okviru vseh teh nadzorov zavezance oziroma kupce predvsem osveščalo in takšen je tudi smisel te določbe v prihodnje. Se pravi, kazen nastopi zgolj v skrajnem primeru, kadar prihaja do ponavljajočih se kršitev, saj imamo pred tem še številne druge ukrepe: prvo je opozorilo, drugo je opomin, tretja zadeva pa je kazen. Ta seveda, če je plačana v 8 dneh, znaša 20 evrov, v nasprotnem primeru pa lahko 40. Naj ponovno poudarim, da tega instrumenta do zdaj ni bilo treba uporabiti. Je pa pomembno, da ga imamo v svoji orodjarni, če se tako izrazim.”

Koalicija pravi, da tudi brez glob ne bo več sive ekonomije 

V koaliciji novelo podpirajo. Po navedbah Bojana Čebele iz Svobode je ukrep prejšnje vlade v praksi omogočil razmah sive ekonomije. “To je nedopustno. Želimo živeti v družbi, v kateri veljajo enaka pravila za vse,” je dejal. Ob tem pa je vseeno ponovil, da gre pri ponovni izvedbi izdaje računov v prvi vrsti za prepotreben osveščevalni moment, ter priznal, da finančna uprava še ni izrekla globe.

“Prisluhnili bomo argumentom vlade in ponovno odločno glasovali za sprejem zakona,” je dodal Damijan Zrim iz SD. “Tudi mi se sprašujemo, ali je smiselna ohranitev možnosti globe za potrošnika, ki ne prevzame računa,” je priznal.

“Glede na to, da doslej ni bilo izdane niti ene kazni in da je šlo predvsem za informiranje kupcev, pričakujemo, da bo šlo izvajanje tega ukrepa znova predvsem v smeri osveščanja in nekaznovanja kupcev,” je dejal poslanec Levice Milan Jakopovič.

Opozicija: zaupajte ljudem

Novele pa ne podpirajo v opoziciji. Jožef Lenart iz SDS je ocenil, da je prav, da državni svet opominja, da “poskušamo dobre zakonske rešitve spreminjati v zastarele in na slabše”. 

Ob tem se je obregnil ob povečanje sive ekonomije v času prejšnje vlade in kritiziral primerjavo sedanje vlade, ki je primerjavo naredila med letoma 2019 ter 2022. “Trdijo, da je bilo v letu 2022 izdano veliko manj računov, to pa nakazuje na načrtno neizdajanje računov. Navedena trditev je povsem pavšalna, saj so davčni prilivi v državni proračun nad planiranimi, torej v letu 2022 so bili rekordno visoki. V letu 2022 je sicer res manj izdanih računov kot leta 2019, in to za 74,9 milijonov ali 9,5 odstotkov manj, ampak prihodki so bili v letu 2022 za 4,6 milijarde evrov višji kot leta 2019, kar pomeni, da manj izdanih računov ni imelo negativnega vpliva na davčne prilive v državni proračun oziroma so bili prihodki celo veliko večji. Tehtnega argumenta o povečanju sive ekonomije torej ni, ker povečanje sive ekonomije povzroča manjše prilive v proračun in ne večjih.”

“Ta zgodba je primer različnosti politik v dojemanju, kaj je vitka država. Potem ko so ljudje, tako kupci kot slovensko gospodarstvo, trgovci dobili v bistvu korenček, dobivajo sedaj palico, hkrati pa res dajemo sporočilo javnosti, da ljudem in gospodarstvu ne zaupamo,” je menil Jernej Vrtovec iz NSi.

Opozoril je še na eno pomembno stvar, ki jo v svoji argumentaciji napačno ponuja koalicija. “Pravijo, da do sedaj ni bilo potrebno izdajati računov. To ne drži. Izdaja računov je obvezna. Neobvezno je bilo izročanje računov po obstoječi, še veljavni zakonodaji. In tukaj ne smemo zavajati javnosti.”