Razpravljali so, kako gresta skupaj progresivna agenda in svoboda govora

Foto: Youth strategic forum
POSLUŠAJ ČLANEK
Med ključnimi vprašanji prihodnosti Evrope so mladi iz slovenskih pomladnih podmladkov prepoznali tudi vprašanje svobode govora, ki se v času vse bolj prevladujoče progresivne agende vse bolj postavlja pod vprašaj.

Kakšno vlogo ima svoboda govora v prihodnosti Evrope, na kakšen način jo ohranjati in se zanjo boriti in kakšno vlogo pri tem igrajo mediji? Govorci na panelu o svobodi govora na nedavnem Mladinskem strateškem forumu so bili glede tega zelo enotni: Za svobodo govora se je treba boriti, stalno. To pa pomeni boj tudi proti marksizmu v različnih oblikah, ki svobodo govora ogrožajo. Treba je predvsem spregovoriti in se ne pustiti utišati.

Svoboda govora je osnovna človekova pravica. Imeti mnenje in ga tudi izraziti brez cenzure je sestavni del te pravice, ki jo vse prepogosto jemljemo kot samo po sebi umevno. Problem pa nastane - kaj, če se ne strinjamo, v uvodu izpostavi Federico Potočnik, infektolog in nekdanji predsednik Mlade Slovenije.

V svobodni diskusiji gre vedno za boj argumentov, kjer eden izgubi in drugi zmaga. Ker nihče noče izgubiti, se postavlja vprašanje, kaj narediti, če si tisti, ki ima šibkejše argumente. Enostavno ga je treba prisiliti, da utihne, če ne gre drugače - s silo. Tako se rodi kultura izbrisa (cancel culture). Ljudje, ki bi v debati morali izgubiti, ne izgubijo, ker ustvarijo svet, kjer imajo samo oni prav.

Vzorec delovanja se pojavlja povsod po svetu. Najprej se izvede demonizacijo osebe, s katero se ne strinjamo. S tem, ko smo nekoga predstavili kot »slabo osebo«, smo upravičili, da ta oseba nima pravice do svojega mnenja. Kdo pa želi poslušati denimo mnenje Adolfa Hitlerja? Nihče. Ko človeka predstavimo, kot da je novi Hitler, ga s tem odrežemo od pravice do njegovega mnenja.

Nato sledi marginalizacija. Takšni osebi onemogočimo dostop do medijev, ugasnemo profile na družbenih omrežjih in jo počasi povsem izločimo iz družbe. S slabimi ljudmi namreč nočemo imeti opravka, mar ne? Toda kdo pa določi, kdo je dober in kdo slab?

Koncept sovražnega govora je prvi korak na poti v diktaturo. In pri tem koraku se pogosto večina strinja, da ga izvedemo, saj vsi hočemo utišati nekoga, ki je »slab«. Sčasoma pa se proces nadaljuje, dokler ne pride vse bližje nam oz. smo na koncu utišani tudi mi sami.

Mediji in svoboda govora


Ker je svoboda govora univerzalna, velja tudi za novinarje, enako kot tudi za vse druge. Govoriti o medijski svobodi ločeno od svobode govora je pravzaprav nesmiselno. Prav tako o neodvisnosti, saj je vsak medij od nečesa oz. nekoga odvisen. Če ne drugače, od ljudi, ki kupujejo časopis, javnega denarja, zasebnega kapitala, ki omogoča delovanje.

Javni mediji so v tem pogledu odvisni od vseh državljanov, ki plačujejo RTV prispevek. Žal pa pogosto svojega dela ne opravljajo na tak način, ugotavljajo sogovorniki. Po mnenju Marie Fuster (Partido popular, Španija) je celo nepotrebno, da javni medij sploh imamo. Javno podjetje za izvajanje določene storitve potrebujemo takrat, ko določenega dela ne opravlja nobeno drugo podjetje na trgu. Ob množici televizij pa temu pogoju ni več zadoščeno.

Da določen del informiranja vendarle ni pokrit, še posebej s področja narodnih manjšin in skrbi za pripadnike naroda, ki živijo izven države, opozarja Krzysztof Kubon (Državljanska platforma, Poljska), ki na tem področju vidi vlogo javnih medijev.

Ne glede na to, kakšen je pogled na javne medije, je problem, ko prihaja do utišanja medijev, kar se dogaja tudi v Evropi. Na makedonskem primeru je problematiko ponazoril Stefan Andonovski (VMRO-DPMNE, Makedonija).

V zadnjih štirih letih je na medijskem trgu prišlo do velikih sprememb. Zaradi različnih ukrepov vladajoče socialistične stranke je prišlo do zaprtja več televizijskih postaj. Nekatere so neposredno zaprli, druge finančno izčrpali, hkrati pa bogate finančne injekcije namenili tistim, ki podpirajo socialistično vlado.

Problem pa je širši in ne zgolj makedonski, saj je večina sredstev prišla iz tujine, največ od Open Society Georgea Sorosa, za metodami v medijsko podporo vladi SDSM Zorana Zaeva pa naj bi bila po besedah Andonovskega tudi Tanja Fajon.



Metode, s katerimi so se lotili pregona medijev in opozicije v Makedoniji so:

  • Bogate finančne injekcije v medije, ki podpirajo vlado. Samo od Open Society naj bi dobili 16 milijonov evrov, kar v makedonskih razmerah omogoča delovanje štirih TV postaj za štiri leta.

  • Cenzura po vzoru komunizma na socialnih omrežjih, kjer je Open society znova glavni »preverjevalec dejstev« (fact checker) na Facebooku.

  • Uporaba medijev in pravosodja za obračun z opozicijo. Slednjo v medijih označujejo kot prorusko, kitajsko, razpihovalko lažnih novic, radikalno ipd. Z njimi pa obračunavajo tudi sodišča. 3000 članov opozicijske VMRO-DPMNE je soočenih s sodnim pregonom, navaja Andonovski. V zadnjem času so zabeležili tudi 10 napadov na novinarje.




Na pristranskost tako evropskih institucij kot medijev pa je opozoril tudi Kubon, glede medijskega zakona, ki ga je nedavno sprejela Poljska. Zaradi tega, ker prepoveduje, da bi lastniki izven evropskega gospodarskega prostora lahko imeli v lasti več kot 49 % posameznega medija, po Evropi že bijejo plat zvona, medtem ko imajo podobno ali še strožjo zakonodajo tudi druge evropske države, denimo Avstrija, Španija, pa tudi Nemčija in Francija. V Franciji je ta delež omejen na 20 % v Nemčiji pa celo le na 10 %.

Predpogoj svobode izražanje je tudi pluralnost institucij, še posebej izobraževalnih


Poleg same svobode govora je pomembno, da imamo v družbi in v institucijah tudi pluralnost mnenj. Vse pogosteje, kar se posebej vidi na primerih nekaterih univerz, namreč že kandidacijski postopek izloči vse, ki razmišljajo drugače. Posledično pa to vodi v ustanove za »leve« in ustanove za »desne« ter vse večjo in vse bolj nevarno polarizacijo družbe.

Sogovorniki tako ne vidijo veliko možnosti kohabitacije svobode govora in progresivne agende. Slednja je s temelji marksizma osnovana na kolektivizaciji, kolektivnem razmišljanju. Marksizem, pa naj bo v obliki komunizma ali gibanja Black Lives Matter, tako predstavlja grožnjo svobodi govora.

Ko vsi razmišljajo enako, je čas, da nas začne skrbeti, so zaključili panel.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike