Razprava o evtanaziji se nadaljuje s Pobudo o evtanaziji

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Razprava o evtanaziji, ki so jo v Sloveniji ponovno načeli upokojena učiteljica Alenka Čurin Janžekovič, akademik Janko Pleterski in Sanja Petroci, ne pojenja. Včeraj se je v Ljubljani predstavila pobuda za pravno ureditev evtanazije. Z njo poskušajo prekiniti molk v povezavi z evtanazijo, ki smo mu, po njihovem mnenju, priča v Sloveniji.

Pobuda za evtanazijo, ki jo je do sedaj podpisalo več kot sto znanih Slovencev, med njimi tudi zdravniki, predlaga, da se nadaljuje javna razprava, ki bo pripeljala do pravne ureditve evtanazija, da postanejo organi kot je Komisija RS za medicinsko etiko in drug podporniki te razprave ter da se v razpravo vključijo tudi parlamentarne stranke.

Podpisniki peticije so mnenja, da bi pravna ureditev evtanazije pomenila izboljšanje stanja kot smo mu priča danes, ko je evtanazija prepovedana. Uvedba evtanazije naj bi bila skladnejša z idealom varstva človekovega dostojanstva, pacientom bi omogočala večjo besedo pri poteku njegovega zdravljenja in bolj bi uveljavila načelo spoštovanja osebne avtonomije.

V Društvu Srebrna nit, ki je eden od glavnih podpornikov pobude za evtanazijo so prepričani tudi, da pravna ureditev evtanazije pomeni manjše tveganje neznosnega in neustavljivega trpljenja in zlorab, ki lahko doletijo človeka brez te pravice, ob enem pa ne nasprotujejo razvoju paliativne medicine, ki jo pozdravljajo.

"Molk ne pomeni, da evtanazija nikogar ne zanima"


Pri pripravi pobude je sodeloval tudi filozof Igor Pribac, ki je opozoril, da se je dolga leta trudil začeti razpravo o evtanazija, a brez uspeha. Kljub temu, da se v družbi o tem ne razpravlja, pa javnomnenjske raziskave kažejo na to, da je podpora evtanaziji v družbi velika.

"Ko naletiš na javnomnenjske raziskave, vse kažejo, da je podpora uzakonitvi evtanazije med ljudmi zelo velika. Tako je nastala pobuda, s katero hočemo povedati, da ni res, da ni nikogar, ki bi takšno pomoč potreboval, prav tako ne drži, da kot družba nismo zreli za tako razpravo," je na novinarski konferenci povedal Igor Pribac.

Pobudo za evtanazijo so podpisali: Alenka Čurin Janžekovič, Andrej Pleterski, Monika Ažman, Lado Bizovičar, Miha Blažič-N'toko, Slavko Bobovnik, Boris Cavazza, Sebastian Cavaza, Miro Cerar st., Josipina Ana Červek, Ivo Daneu, Božidar Debenjak, Milan Dekleva, Ivana Đilas, Tina Divjak, Mladen Dolar, Mate Dolenc, Aleksander Doplihar, Mojca Drčar Murko, Rebeka Dremelj, Dušana Findeisen, Goran Forbici, Marjan Fortuna, Karpo Godina, Vesna Godina, Petra Greiner, Viki Grošelj, Alan Hranitelj, Spomenka Hribar, Tine Hribar, Bernarda Jeklin, Roman Jerala, Dušan Jovanovič, Luka Jezeršek, Lučka Kajfež Bogataj, Dušan Keber, Rajko Kenda, Friderik Klampfer, Tomislav Klokočovnik, Bogomir Kovač, Jani Kovačič, Anica Kos Mikuš, Jure Košir, Gorazd Kovačič, Peter Kovačič Peršin, Mateja Kožuh Novak, Zdenka Kramar, Matevž Krivic, Mojca Kumerdej,  Tamara Lah, Feri Lainšček, Tanja Lesničar Pučko, Bojana Leskovar, Janko Lorenci, Leon Magdalenc, Matej Makarovič, Svetlana Makarovič, Ljubica Marjanovič Umek, Vita Mavrič, Miha Mazzini, Biserka Marolt Meden, Ana Medved, Jože Mencinger, Aleksander Merlo, Dušan Merc, Vlado Miheljak, Marko Milosavljevič, Iztok Mlakar, Vinko Moderndorfer, Miša Molk, Gorazd Mrevlje, Brigita Muhič, Boštjan Narat, David Neubauer, Silvija Novak, Anita Ogulin, Damjan Osredkar, Neda Pagon, Igor Papič, Tone Partljič, Mojca Pašek Šetinc, Saša Pavček, Stane Pejovnik, Boštjan Penko, Robert Pešut - Magnifico, Nataša Pirc Musar, Zvezdan Pirtošek, Jan Plestenjak, Radko Polič, Zoran Predin, Igor Pribac, Igor Ravnik, Aljoša Rebolj, Božo Repe, Andrej Ribič, Rudi Rizman, Filip Robar, Andrej Robida, Renata Salecl, Mojmir Sepe, Mojca Senčar, Ifigenija Simonović, Ajda Smrekar, Branko Soban, Ivan Svetlik, Alenka Šelih, Blanka Šetinc, Mile Šetinc, Zlatko Šetinc, Janez Škof, Peter Štih, Darko Štrajn, Nina Šušnjara, Niko Toš, Vito Turk, Sandra Tušar, Nataša Valentinčič, Marta Verginella, Boris Vezjak, Katerina Vidner Ferkov, Boštjan Vuga, Otmar Zorn, Milena Zupančič, Neva Železnik, Boštjan Žekš, Slavoj Žižek in Joco Žnidaršić.  




Podpisniki pobude in druge se zavzemajo, da bi bila evtanazija dostopna vsem ne zgolj premožnim. Alenka Čurin Janžekovič, ki si je možnost dostojnega odhoda iz življenja uredila v Švici, je do sedaj za to porabila 5.000€, ko pa se bo za asistiran samomor odločila, pa bo za to namenila še dodatnih 5.000€. Za pravno ureditev evtanazije se zavzema tudi upokojeni ravnatelj Dušan Merci. Pravi, da to počne iz sebičnih razlogov, saj si ne želi umreti po dolgem mučenju, popolnoma brez dostojanstva.

Zlorabe evtanazije v državah, kjer je ta omogočena


Belgija, tradicionalno katoliška država, je evtanazijo uzakonila že leta 2002. V vseh teh letih so se dogajale tudi mnoge zlorabe, komisija za evtanazijo pa nobenega primera zlorabe evtanazije ni predala organom pregona. Na to so v začetku leta opozorili belgijski škofje, ki navajajo primere, ko so zdravniki opravili evtanazijo brez vseh potrebnih dovoljenj in soglasji. Nad ureditvijo pa niso skeptični zgolj znotraj Cerkve, ampak se z njo ne strinjajo tudi mnogi zdravstveni delavci, ki opozarjajo na zlorabe.

Belgijska javnost je bila šokirana v dveh primerih zlorabe evtanazije, ki nista končali na sodišču. V prvem primeru je šlo za primer dementnega bolnika, ki so ga evtanazirali brez soglasja, v drugem pa je šlo za primer mlade avtistične bolnice, ki so jo evtanazirali s soglasjem a brez vse potrebne dokumentacije, po tem, ko je končala ljubezensko zvezo.

Iz ZDA pa prihajajo novice o zlorabah asistiranega samomora s strani zdravstvenih zavarovalnic. Te so dolgotrajno bolnim namreč raje pripravljene plačati asistiran samomor, kot pa večletno zdravljenje, ki je na koncu dražje. Rakava bolnica je po tem, ko so v Kaliforniji sprejeli zakonodajo, ki omogoča asistiran samomor, s strani zavarovalnice dobila predlog, da namesto dodatnih kemoterapij raje zaprosi za asistiran samomor.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike