Razlika med slovenskim in hrvaškim nogometom: naši se v tujini izgubijo, Hrvati pa napredujejo in zablestijo
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V senci vročice svetovnega nogometnega prvenstva, plameni katere so z juga ogreli tudi Slovence in zgolj počasi pojenjajo, se danes začenja slovensko nogometno državno prvenstvo.
Na Domovini smo pred dnevi odprli temo razlik med slovenskim in hrvaškim nogometom, ki našim sosedom prinaša takšne uspehe, Slovenci pa se že vse od 2010 mučimo z neuspelimi poskusi uvrstitve na velika tekmovanja.
Hrvaški nogometni talenti se praviloma najprej uveljavijo v domačih nogometnih sredinah in nato kot mlajši člani odidejo v tujino, medtem ko nadarjeni slovenski nogometaši domači klub pogosto zapustijo še pred afirmacijo pri članih, v tujini pa se ponavadi izgubijo, smo zapisali v prvem članku primerjave med slovenskim in hrvaškim nogometom.
Med tistimi, ki Slovenijo zapustijo v članski konkurenci, se jih v tujini uveljavi kakšen več, a še zdaleč ne toliko, kot hrvaških nogometašev.
Glede na to, da so merilo uspešnosti posameznega kluba v državah kot sta Slovenija in Hrvaška tudi vzgoja in prestopi v tujino, smo pripravili primerjalno analizo prestopov v tujino iz slovenskih in hrvaških klubov ter preverili še, kako so se v tujini afirmirali prodani nogometaši.
Ugotovitve povedo marsikaj: kar prodajo hrvaški klubi, se v večini primerov izkaže kot dobra naložba, neredko tudi za suho zlato, kar pa prodajo slovenski klubi, pa je v veliki večini primerov obsojeno na propad.
Zaslužki slovenskih klubov s prodajami svojih igralcev v tujino niso slabi, a ti se kot po pravilu tam ne izkažejo, nazadujejo in ne uspejo. Statistika prodaj Olimpije, Maribora, Dinama in Hajduka za zadnjih 8 sezon nazorno izkazuje to za Slovenijo porazno sliko.
Naši talenti torej v tuje klube odhajajo mlajši od hrvaških vrstnikov, ali pa se po prestopu v članski konkurenci v tujini ne uveljavijo. Skozi leta se to pozna v nižjem rejtingu tekmovanja in v vse manj odmevnih prestopov v tujino.
A tudi tisti, ki jih naša največja kluba vendarle uspeta realizirati, so praviloma vse prej kot dobra reklama za slovenski nogomet in tu vzgojene igralce. Kot kaže zgornja tabela, Slovencem po odhodu v tujino običajno ne uspe in ne upravičijo nakupa, kot tudi ne pričakovanj medijev ter navijačev.
Velika večina nato po različnih klubih v Evropi išče svojo priložnost, a potem v večini primerov ne igra pomembne vloge. Nogometaše, ki igrajo kolikor toliko vidno vlogo v eni od petih najmočnejših evropskih lig, lahko preštejemo na prste ene roke.
Prav to pa je tudi največja razlika glede na hrvaške nogometne klube. Tamkajšnji nogometni talenti se praviloma najprej uveljavijo v domači nogometni sredini in nato kot mlajši člani odidejo v tujino, kjer jim kot po pravilu uspe. V naslednjih letih nato na podlagi uspeha prestopijo v še močnejše klube. To pa je potem najboljši garant za uspeh reprezentance.
Slovenskim igralcem manjka precej samozavesti, ki jo hrvaški nedvomno imajo, včasih pa tudi pravilnega odnosa do športa. Obenem pa je ključno vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno, kaj v vzgojno-trenažnem procesu Hrvati delajo drugače, bolje, bolj strokovno in pravilneje od Slovencev.
V senci vročice svetovnega nogometnega prvenstva, plameni katere so z juga ogreli tudi Slovence in zgolj počasi pojenjajo, se danes začenja slovensko nogometno državno prvenstvo.
Na Domovini smo pred dnevi odprli temo razlik med slovenskim in hrvaškim nogometom, ki našim sosedom prinaša takšne uspehe, Slovenci pa se že vse od 2010 mučimo z neuspelimi poskusi uvrstitve na velika tekmovanja.
Hrvaški nogometni talenti se praviloma najprej uveljavijo v domačih nogometnih sredinah in nato kot mlajši člani odidejo v tujino, medtem ko nadarjeni slovenski nogometaši domači klub pogosto zapustijo še pred afirmacijo pri članih, v tujini pa se ponavadi izgubijo, smo zapisali v prvem članku primerjave med slovenskim in hrvaškim nogometom.
Med tistimi, ki Slovenijo zapustijo v članski konkurenci, se jih v tujini uveljavi kakšen več, a še zdaleč ne toliko, kot hrvaških nogometašev.
Glede na to, da so merilo uspešnosti posameznega kluba v državah kot sta Slovenija in Hrvaška tudi vzgoja in prestopi v tujino, smo pripravili primerjalno analizo prestopov v tujino iz slovenskih in hrvaških klubov ter preverili še, kako so se v tujini afirmirali prodani nogometaši.
Ugotovitve povedo marsikaj: kar prodajo hrvaški klubi, se v večini primerov izkaže kot dobra naložba, neredko tudi za suho zlato, kar pa prodajo slovenski klubi, pa je v veliki večini primerov obsojeno na propad.
Zaslužki slovenskih klubov s prodajami svojih igralcev v tujino niso slabi, a ti se kot po pravilu tam ne izkažejo, nazadujejo in ne uspejo. Statistika prodaj Olimpije, Maribora, Dinama in Hajduka za zadnjih 8 sezon nazorno izkazuje to za Slovenijo porazno sliko.
Povzetek tabele: Razlika je očitna
Od slovenskih klubov je nekaj uspešnih prestopov tako iz Olimpije kot iz Maribora vredno izpostaviti. A dejstvo je, da se je le malokdo v tujini izkazal in nato bodisi navdušil ali prestopil v boljši klub.
Ljubljanski izjemi sta tako izjemni Jan Oblak in novopečeni prvoligaš Miha Zajc, mariborski pa Josip Iličić (Interblock) in Robert Berić. Na najvišjem nivoju sicer igra le Jan Oblak.
Drugače pa je z nogometaši, ki so prestopili v tujino iz hrvaških klubov. Večina prodanih v zadnjih osmih letih je namreč uspela, nadgradilo svojo tržno vrednost in v številnih primerih tudi dobila nov, uspešnejši klub. Mnogi sedaj igrajo v reprezentanci, v svojih klubih pa v prvih postavah. Številni v evropskih ligah že uveljavljeni hrvaški nogometaši na priložnost v reprezentanci še čakajo.
Od slovenskih klubov je nekaj uspešnih prestopov tako iz Olimpije kot iz Maribora vredno izpostaviti. A dejstvo je, da se je le malokdo v tujini izkazal in nato bodisi navdušil ali prestopil v boljši klub.
Ljubljanski izjemi sta tako izjemni Jan Oblak in novopečeni prvoligaš Miha Zajc, mariborski pa Josip Iličić (Interblock) in Robert Berić. Na najvišjem nivoju sicer igra le Jan Oblak.
Drugače pa je z nogometaši, ki so prestopili v tujino iz hrvaških klubov. Večina prodanih v zadnjih osmih letih je namreč uspela, nadgradilo svojo tržno vrednost in v številnih primerih tudi dobila nov, uspešnejši klub. Mnogi sedaj igrajo v reprezentanci, v svojih klubih pa v prvih postavah. Številni v evropskih ligah že uveljavljeni hrvaški nogometaši na priložnost v reprezentanci še čakajo.
Rezime: nastaja ogromna razlika
Naši talenti torej v tuje klube odhajajo mlajši od hrvaških vrstnikov, ali pa se po prestopu v članski konkurenci v tujini ne uveljavijo. Skozi leta se to pozna v nižjem rejtingu tekmovanja in v vse manj odmevnih prestopov v tujino.
A tudi tisti, ki jih naša največja kluba vendarle uspeta realizirati, so praviloma vse prej kot dobra reklama za slovenski nogomet in tu vzgojene igralce. Kot kaže zgornja tabela, Slovencem po odhodu v tujino običajno ne uspe in ne upravičijo nakupa, kot tudi ne pričakovanj medijev ter navijačev.
Velika večina nato po različnih klubih v Evropi išče svojo priložnost, a potem v večini primerov ne igra pomembne vloge. Nogometaše, ki igrajo kolikor toliko vidno vlogo v eni od petih najmočnejših evropskih lig, lahko preštejemo na prste ene roke.
Prav to pa je tudi največja razlika glede na hrvaške nogometne klube. Tamkajšnji nogometni talenti se praviloma najprej uveljavijo v domači nogometni sredini in nato kot mlajši člani odidejo v tujino, kjer jim kot po pravilu uspe. V naslednjih letih nato na podlagi uspeha prestopijo v še močnejše klube. To pa je potem najboljši garant za uspeh reprezentance.
Slovenskim igralcem manjka precej samozavesti, ki jo hrvaški nedvomno imajo, včasih pa tudi pravilnega odnosa do športa. Obenem pa je ključno vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno, kaj v vzgojno-trenažnem procesu Hrvati delajo drugače, bolje, bolj strokovno in pravilneje od Slovencev.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.