Razlika med protesti v Trstu in Ljubljani: Tržaški prijavljeni in z odgovornostjo, ljubljanski z mnogo več medijske pozornosti

Uredništvo
Zajem slike twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Velikem trgu v Trstu je glede na izjave lokalne policije za zdaj mirno, kljub temu da so se napovedovali hudi protesti, svojo udeležbo na njih pa so najavljale tudi ekstremne skupine.

Ko so to ugotovili organizatorji, so namreč že sinoči preklicali današnji in jutranji shod proti covidnemu potrdilu ter na policiji odjavili shod.

Prav v teh podatkih je videti veliko razliko med protestniki v Ljubljani in Trstu, saj so ljubljanski neprijavljeni in nimajo organizatorja, v Trstu pa poleg tega protest raje odpovejo, kot da bi prihajalo do nasilja.

Medtem ko so se v Trstu že ves teden pripravljali na vroči petek in soboto, ko naj bi ob 14. uri mestne ulice preplavilo več tisoč nasprotnikov covidnega potrdila, so protest organizatorji dan prej preklicali. Na glavnem tržaškem trgu pa se je zbralo veliko manj ljudi, sprva so napovedovali, da jih bo 20.000.



Tržaška policija je sporočila, da je bila napoved shoda umaknjena, kar pomeni, da so se za preklic samega protesta odločili organizatorji sami. Odbor protesta 15. oktober je namreč v sredo napovedal petkov shod na policijo in prejel njihovo dovoljenje ter nato včeraj napoved shoda umaknil. Ob tem so umaknili tudi prijavo sobotnega shoda.

Organizatorji so se za ta korak odločili, ker naj bi bilo v Trst namenjenih več sto ljudi, ki so želeli izzvati nasilje. "Ostanite doma, ne prihajajte v Trst, mi bomo prišli v vaša mesta. Zaupajte mi," je v videoposnetku dejal Sergio Puzzer, glasnogovornik odbora 15. oktober, ki je organizator protestov v Trstu.



Odbor je v sporočilu k temu dodal, da so se za to potezo odločili iz odgovornosti. "Danes smo prejeli skrb vzbujajoče informacije o prihodu številnih nam neznanih skupin, tudi iz drugih evropskih držav, ki nameravajo izvajati nasilje.« Tudi zaradi ponedeljkovih dogodkov pred pristaniščem, ko so v spopadih med policijo in protestniki znašli nedolžni ljudje, želi odbor zagotoviti vsem največjo varnost. Sami se tako ograjujejo od morebitnih nasilnih dejanj in verjamejo, da bodo policijske sile znale izolirati nevarne osebe.

To vse bolj kaže na to, da so se protestniki v Trstu razdelili v dve skupini: ekstremnejšo (ki bo morda vseeno sodelovala na protestih) in večjo zmernejšo, ki ne želi imeti nič z nasiljem. Že pred dnevi je iz protestov odstopil sindikat tržaških delavcev, ki je proteste pravzaprav začel.

Protesti so se začeli minuli petek, potem ko so v Italiji uveljavili obveznost PCT za vse zaposlene tako v javnem kot zasebnem sektorju. Ti morajo po 15. oktobru predložiti potrdilo, da so ali cepljeni proti covidu-19 ali so ga v minulih šestih mesecih preboleli ali pa so bili v zadnjih dveh dneh negativni na testiranju. Če tega ne naredijo, ne smejo na delovno mesto.

Med drugim so se za stavko zaradi novega ukrepa odločili pristaniški delavci v Trstu in Genovi, pri čemer jim je prišlo solidarnost izkazati nekaj tisoč ljudi iz različnih koncev Italije. V Genovi so s protestnim sedenjem teden dni 24 ur na dan blokirali t. i. vhod Etiopija v pristanišče. Tam so se utaborili, si postavili šotore, začasne kuhinje in sanitarije. Ko je včeraj na območje vdrla policija in ga izpraznila, je bilo sicer tam le še okoli 30 protestnikov in akcija je minila relativno mirno.

Podoben protest se je v petek začel tudi pred največjim italijanskim pristaniščem v Trstu. V ponedeljek je policija protestnike z vodnimi topovi in solzivcem pregnala izpred pristanišča, del pa se jih je prestavil na osrednji tržaški trg.




Primerjava protestov Trst - Ljubljana: v Trstu medijsko ignoriranje protestov


Ko primerjamo italijanske proteste v Trstu in slovenske v Ljubljani, ki jih druži to, da protestirajo proti skorajda enakim PCT pogojem, pa lahko ugotovimo, da se precej razlikujejo. Medtem, ko v Sloveniji protesti niso prijavljeni in je njihov organizator samo neuradno politična stranka Resni.ca, pa so v Trstu prijavljeni protesti, ki jih nato odobri policija ter imajo uradnega organizatorja – to je odbor 15. oktober.

Ob tem velja poudariti tudi dejstvo, da se v Trstu omenjeni odbor ne boji odpovedati protestov tudi zaradi grožnje nasilja, medtem ko Resni.ca v Sloveniji tega koraka še ni storila in se praktično na vsakem protestu dogaja nasilje. Na zadnjem je policija zaradi njega prijela 17 oseb.

Ob tem velja poudariti tudi, da protesti nimajo podpore italijanskega tiska, saj so, za razliko od slovenskih protestov, v najboljšem primeru le na sedmem mestu novic v italijanski medijski agenciji ANSA, ter pri dnu novic na največjih spletnih portalih Corriere della sera, La Stampa in La Repubblica, ali pa jih ti sploh ne omenijo.

Podpora slovenskega tiska ali vsaj njihovo zanimanje za proteste je zagotovo večje, saj se novice znajdejo med prvimi novicami na vseh največjih portalih. Protestniki celo pravijo, da veliki mediji protestov sploh ne želijo pokrivati. Medije in oblast v Trst pa so celo obtožili, da sodelujeta in v ostale dele Italije pošiljata slike praznega glavnega tržaškega trga, čeprav je na njem množica ljudi.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
  • 25. 03. 2024
Nova slovenska politična realnost: dogaja se tako veliko, a hkrati popolnoma nič
  • 13. 03. 2024
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
  • 15. 03. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja