Če naše, evropsko izročilo (s tem pa tudi tradicije, obnašanje, vrednote, morala in etika), temelji predvsem na krščanstvu, pomeni, da je religija, pa naj bo to katoliška, pravoslavna ali protestantska, pomemben del našega življenja.
Čeprav organizirana religija vedno ne zna ponuditi odgovorov ali rešitev za krizo smisla, in se še naprej obnaša kot socialna, kulturna pa tudi politična institucija, je še vedno del nas in živi skupaj z nami. Skupaj z religijo pa se je skozi stoletja generiral nek sistem pravil, ki je vrednote, moralo in etiko kot sprejemljivi »red« ali »model« uredil v obliki tega kar sedaj poznamo pod imenom zakonodaja.
Vendar pa, če se vrnemo na religijo, tudi ona se je prilagajala in oblikovala skozi stoletja (razen trdih cerkvenih dogem o katerih se pravzaprav ne razpravlja, enostavno so tu in zdaj) in je, ne glede na svoje pomanjkljivosti, vedno imela neko skrivno privlačnost za množice. Človeštvo rabi nek religiozni impulz in organizirana religija ga jim je skozi svoje ceremoniale in mistiko tudi nudila. In vse zgodnje oblike socializma (socializem sovjetskega tipa, nacionalsocializem, italijanski fašizem…), ki so v zgodnjih dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja prišle tako ali drugače na oblast so se tega zavedale.
Tako je Lenin, kot izredno ostroumen manipulator, z globokim razumevanjem za potrebe psihe, svoj sitem prilagodil človeškim religioznim impulzom ali potrebam. Iz boljševizma je hotel narediti sekularno religijo, ki bi izpolnjevala človeško potrebo po smislu.
Stalin je njegove ideje še nadgradil. Kot versko izobražen (šolal se je na semenišču), se ni naučil le prepoznati verski impulz ampak tudi to, kako ga prepoznati, aktivirati in tudi, kako z njim manipulirati. V ceremonije partije je vnesel kopije liturgije oziroma kopije verskih obredov, Leninu je namenil po njegovi smrti status svetnika (romanje k Leninovem mavzoleju je dvignil na raven čaščenja krščanskih relikvij), partijo je začela obdajati neka mistika in sprejem v partijo je bil v bistvu prav tako nek religiozen obred. S tem je hotel sovjetskemu komunizmu kot eni od oblik socializma dati status religije.
Podobno se je godilo v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so nacionalsocialisti na čelu s Hitlerjem v Nemčiji na svojih shodih uporabljali ogromno najstarejših tehnik religije, natančno premišljene obrede, ritmična ponavljanja, retoriko, barvo in svetlobo. Vse je bilo premišljeno, zvito inscenirana gledališka predstava, ki je prisotne vodila naravnost v ekstazo. Žarometi, prapori, nočna ura, rituali … Vse pa preračunano in s cerkveno pompoznostjo, ki je vodila v množično histerijo, ki je v svojem jedru bila verska strast in je povzročala neke vrste mistično doživetje. Vendar pa nacionalsocializem ni prevzel le pritiklin religije, hotel je sam postati religija (povzeto po knjigi Mesijanska zapuščina, M. Baighet).
In zakaj to pišem? Zato, ker sem bil tudi sam del takih dogajanj in manipulacij. Tudi komunistična partija bivše Jugoslavije ni bila imuna na sovjetske vzore, s tem, da jih je še izpopolnila. Ravno tako kot v takratni Sovjetski Zvezi je prevzela cel kup liturgije in jo priredila po svoje. Prvo sveto obhajilo je zamenjal sprejem v pionirčke, kjer smo prejeli rdeče rutice in kape z zvezdo in seveda ponavljali pionirsko zaobljubo v »svečanem« okolju, birmo pa je nadomestil sprejem med mladince. Vse pa je potekalo v domala liturgičnem vzdušju. Vendar pa, če so cerkveni zakramenti neka vrsta družinske svečanosti, ki združuje tudi širšo družino in utrjuje družinske vezi, pa so bile družinske vezi ob sprejetju v pionirje ali mladince popolnoma pretrgane, starše in sorodstvo je nadomestila država.
Velikonočno liturgijo, kot najpomembnejši krščanski obred je nadomestila »maša«, ki je vsako leto potekala na stadionu JNA – Titova štafeta, ko je Tito, v vlogi, ki je združevala funkcijo vladarja in velikega duhovnika, prevzel štafeto, ki je so jo mladinci prinesli na stadion. Pompoznosti, ki je vladala na stadionu, se ne bi na svojih strankarskih shodih v Nurnbergu sramoval niti Hitler.
Vsi diktatorji, okoli katerih se je gradil kult osebnosti, so v hoteli ali pa so v danem trenutku celo združevali tako posvetno kot kvazi religiozno oblast, dejansko so bili neki faraoni nove dobe.
V modernih družbah je religija, torej cerkev ločena od države, čeprav goji tudi splošne državljanske vrednote. V nekaterih država je ta ločitev izrazitejša, v nekaterih zelo tanka (seveda je tu potrebno izvzeti muslimanske države, kjer je šerija, versko pravo hkrati tudi državno pravo), nikjer več pa se ne združujeta tako posvetna kot religiozna oblast pod eno streho, tako kot je želel socializem v tridesetih letih prejšnjega stoletja in v tem je podoben fundamentalističnemu islamu, hoteli so tako tvojo denarnico kot dušo.
Vendar pa so vse oblike socializma (kot religije) nudile le začasne, provizorične rešitve. Socializem je religija materializma in kot tak na dolgi rok ne more preživeti, saj ne nudi nekaj trajnejšega. Človeška potreba po smislu rabi nekaj več, ne le začasno rešitev ekonomskih ali socialnih vprašanj. Človek išče odgovore na nedoumljiva vprašanja, kot so čas, smrt, osamljenost … In ravno na ta vprašanja nobena od oblik socializma kot nadomestna religija ne najde odgovorov oziroma jih kot materialistična religija niti ne išče, zato tudi ni dorasla človekovim notranjim potrebam.
Najdejo pa se posamezniki, predvsem jugonostalgiki (žal jih ni malo), ki danes objokujejo zlate čase socializma, ker jim nekaj manjka. Čeprav se deklarirajo kot ateisti, pa objokujejo dobo, ki je nudila, sicer nezavedno, pa vendar neko obliko državne religije. Pogrešajo Jugoslavijo in maršala, njihova kriza smisla se samo poglablja. Zato delajo vse, da bi ti koristoljubneži, ki iz lastnih, sebičnih vzrokov (sicer v imenu delavskega razreda in raznih manjšin, v resnici pa gre samo za denar) propagirajo socializem, znova prišli na oblast. In v boju za oblast (ter denar) je vse dovoljeno. In že smo znova pri Lukacsu ter njegovih zvestih sledilcih.
Nove neživljenjske ideologije bi rade postavile življenje na glavo in izničile stvarstvene zakonitosti in vrednote: sostvarstvenost življenja v naravnih okoljih, človekoljubje -ljubezen, resnicoljubje, poštenost, pravičnost, delavnost -ustvarjalnost, odgovornost, medsebojno pomoč….
?
To je verjetno največ, kar zmore ateistično razmišljanje.
Kot socialist menim, da je zamisel ”socializem = religija = slabo” dosedaj najbolj posrečena kritika socializma z vaše strani.
???
To je vse? Nobene obrambe socializma, npr. z navedbo uspešnih socialističnih držav?
Žal se je to dogajalo, vsi poskusi socializma dvajsetih in tridesetih let so temeljili na neke vrste novi mistiki, v Jugoslaviji pa se je to še izpopolnjevalo. Socializem je bil vrsta neuradne religije, ki je držal državo skupaj. Sicer pa, ste napisali da ste socialist, to pa je zelo širok pojem in se vas na osnovi tega ne da popredalčkati, zato si dovolim vprašam, kateri tip socializma vam je najbližje: nacionalsocializem, socializem sovjetskega tipa, socializem južnoameriškega (venezuelski, kubanski, bolivijski…) tipa, socializem jugoslovanskega tipa…?
Državna TVS nam je sinoči odvrtela tretji del imenitne nemške dokumentarne serije o zloglasni vsenavzoči partijski organizaciji sovjetske oz. ruske KGB, ki je v znamenju “meča in ščita” s svojim zvestim visokim oficirjem Vladimirjem Putinom tako rekoč demokratično, neposredno, totalno in vsaj na videz trajno prevzela popolno oblast v Ruski federaciji.
Ni treba posebej omenjati, da je bila obravnavana sovjetska in ruska partijska tajna KGB z vsemi svojimi organizacijskimi različicami in različnimi poimenovanji tudi “svetel zgled” in nenehna prestižna “visoka šola” za najbolj “zgrajene” in zveste kadre iz enot jugoslovanske in slovenske partijske tajne službe (VOS, OZNe, UDB, SDV).
Pa vendar se je zgodilo, da je neformalni aktualni ruski “car” Vladimir Vladimirovič Putin ob odsotnosti zgodovinsko poražene in idejno sprofanirane ter bankrotirane “religije” komunizma dojel, da država in državljani potrebujejo nekakšno religijo, vero v prihodnost, ki naj po možnosti seže tudi čez robove fizičnega in v območje metafizičnega. Znana je njegova spoštljiva in afirmativna politika do pravoslavne religije in ruske pravoslavne cerkve, ki jo je izkazal tudi na “pietetnem” obisku pri nas, pred rusko kapelico, ko se je vpričo vseh po krščansko prekrižal.
In ne samo to; Putin je tudi v najnovejšo veljavno dopolnitev ruske ustave, s katero si je še za dve obdobji podaljšal predsedniški mandat, vnesel pojem Boga/presežnega/metafizičnega. Naši brezverci bi najbrž strastno protestirali, da krši za njih ortodoksno razmejitev med religijo/cerkvijo in državo. A v Ruski federaciji je javnost sprejela Boga tudi v svojo ustavo, ter mimogrede, tudi podaljšala mandat za njegovega “namestnika” v Ruski federaciji.
Angleški zgodovinar, raziskovalec in imeniten poznavalec ruske komunistične revolucije in nezaslišanega terorja Stalinove komunistične diktature Figes dokumentira z neštetimi primeri, kako globoka je bila vera v srcih ruskih in drugih slovanskih narodov nekdanjega sovjetskega imperija, kako so preprosti ljudje na najrazličnejše načine skrivali uradno prepovedane in policijsko preganjane oltarje, ikone in druge verske relikvije pred vsenavzočimi agenti in ovaduhi tajnih služb partije in kako so kristjani v najbolj nečloveških okoliščinah gulagov ohranjali vero v življenje in vero v Boga do osvoboditve; seveda tisti, ki so osvoboditev izpod najbolj protičloveške in zločinske komunistične diktature sploh dočakali.
Po nekih teorijah uspešnega vodenja družbe zadošča, da voditelj ne preganja krščanstva. In ruski diktator Putin pa celo sprejema krščanstvo. Bomo videli.
Ruska cerkev ima tako rada krščanstvo , da so v Sibiriji vse barake s političnimi zaporniki v bistvu “božji hram” , Putin je vse obenem , tudi
“papež” med drugim !!!!
@Aktiven državljan!
Ogledal sem si vse 3 dele zgodbe o Čeki, oziroma NKVD (KGB je šele najnovejše preimenovanje, ki hoče zakriti strahote Čeke in NKVD. Čakal sem, da bo omenjeno, pa ni bilo omenjeno. Čeka je imela glasilo Rdeči meč. V glavi glasila je bilo izpisano geslo: NAM JE DOVOLJENO VSE!
Boljševiški model je bil prenešen v Slovenijo. Vemo, kaj vse si je privoščila VOS, Ozna, Udba. Njim je bilo dovoljeno vse!!!! VSE! Niti eden ni bil obsojen za strahovite zločine. Niti eden!!!
Še danes za idejne naslednike velja: NAM JE DOVOLJENO VSE. Pred sodišči so bile male ribe, velikim je dovoljeno vse. Primerov je v sodobni Sloveniji ogromno.
Putin je spreten, inteligenten in zelo samovšečen. Poklon pravoslavni veri je lep manever, da pridobi rusko ljudstvo in naredi močno državo. Kakšne silne demokracije pa ne goji, nasprotno, kar avtoritarno vlada. Njegova zunanja politika je zame nesprejemljiva. Povsod mora biti in delati red. Interesi, interesi… Človeško življenje v njegovih očeh ne šteje veliko. Vem, da ni hec voditi tako ogromno državo, ampak želim si, da bi šel razvoj sveta v smeri čimveč človekovih pravic.
Kolikor se spomnim, moja pionirska kapa ni imela zvezde temveč značko z grbom pionirske zveze.
“osd”, ali še vedno titov pionir , Bog naj se te usmili…
Krščanstvo, ki z razpadom Rimskega imperija postane ideologija novega časa, omogoči nadaljevanje nadvlade Rima in to za dolga leta. Lahko bi rekli, da je Rim odnosno Vatikan še danes pomemb center moči. Vendar ob tem ne smemo pozabiti, da je izvorno krščanstvo , kljub zlorabi s strani centrov moči , obdržalo svoj duhovni smisel in skozi različna obdobja formiralo temelje Evropskega in svetovnega humanizma. Razvojna obdobja krščanstva so spodbudila nastanek različnih ideologij, ki so v bistvu produkt krščanstva. Neprestana dilema dobro proti zlu ali po krščansko dobri duh proti zlobnemu duhu je tisti temelj, ki loči seme od plevela. Žal kljub prvotnemu dobremu namenu so ideologije vedno postale plen posameznikov, ki so prefinjeno zlorabili krščanski temelj dobrega v korist zla. Smisel krščanstva kot čuvaja dobrega je bil vedno trn v peti vsem ideologijam, komunizmu pa sploh. Ravno zvestoba dobremu pelje svetovno cerkev naprej, kljub napakam, kar za ideologije ne moremo trditi.
Spoštovani @kugi. Tvoje poste je užitek brati. Podobne odlične poste je pisal tudi “kugy” na forumu Financ. Je to ena in ista oseba?
LP in brez zamere.
“Pogrešajo Jugoslavijo in maršala, njihova kriza smisla se samo poglablja.”
in se en prikrit napad na ateiste… kaj vse da ateisti želijo…
Je pa lepo, da je končno en priznal, da so bili teli trdi komunistični režimi organizirani religiozno. Samo šefa so zamenjal.. Le kaj vam to pove, o vaši religiji?
ko bi enkrat pustili ateistom, da sami povejo kaj hočejo, ne pa da vedno neki duhovniki blebetajo o tem, kaj oni drugi hočejo.. Je pa res, da duhovniki pač ne morejo iz svoje koze.. Tudi bogecu stalno polagajo svoje mokre sanje v usta.. In bogec nikoli ničesar sam ne pove, in verniki imajo pač tisto, kar dobijo od teh maškar..
Nevidni!
Saj ateisti povedo (in tudi imajo), kaj hočejo. V še vedno nacionalizirani Križevniški cerkvi v kompleksu Križank imajo božične polnočnice za ateiste…
No, pa povej že, kaj hočeš.
smo ateisti ze marsikaj tebi povedal, pa… ti ne gre. ne zmoreš razmislit..
so duhovniki šarlatani, ki trdijo da vejo nekaj več kot mi ostali?
kaj mislis? vejo več al? kaj?
»Čez dvajset let ne bo več ne vere, ne farjev«. (Boris Kidrič)
Ateizem je edina religija, ki se bori proti Bogu. (neznani avtor)
»Ne verjeti v Boga pomeni verjeti v nič.« (Gilbert Keith Chesterton)
»Znanost brez vere je pohabljena in vera brez znanosti je slepa.” (Albert Einstein)
»Evropa bo krščanska, ali pa je ne bo,« (Robert Schuman, franc., ustanovitelj EU).
Tako so nas varali s takim in drugačnim socializmom, ki nikjer na zemeljski obli ni prinesel blagostanja, da je že sumljiva vsaka besedo, ki ima v sebi koren “social”.
Verjetno moramo začeti uporabljati besedo solidarnost namesto sociale.
Socializem se neha, ko zmanjka tujega denarja.
Ker sem preživel titovino od prvega pa do poslednjega dne, se marsičesa spominjam. Ko sem z leti spoznaval zgodovino Tretjega Reicha in doživljal ceremoniale jugoslovanskega “reicha”, so se mi sčasoma jugoslovanski ceremoniali zazdeli na moč podobni nacističnim. Vožnje jugoslovanskega Velikega vodje z blindiranimi mercedesi 600 pullman (narejeni po naročilu), so bile na moč podobne Hitlerjevim vožnjam z mercedesi ob špalirju navdušenega prebivalstva in okrašenih ulicah s cvetjem in množico zastav. Vojaške parade v obeh državah, hipnotizirane množice na stadionih, na katerih sta oba “vožda” kričala v mikrofone ob frenetičnem vzklikanju prebivalstva. Ceremoniali partijskih kongresov, obletnic “prihoda na oblast”, zaklinjanje komunistični revoluciji, v nemškem primeru pa zaklinjanje “končni rešitvi”. Sčasoma so se mi vse te ceremonije zagnusile in sem jih začel primerjati z Orwelovimi opisovanji. Čudil sem se ljudem, ki ne spoznajo, kako jih vlečejo za nos s temi grozljivimi prikazovanji svoje veličine in pomembnosti. Takrat, v mladih letih, še nisem pomislil, da je vse to kot neka religija, ki pa ni imela nobene moči, nobene duhovnosti, nobene presežne dimenzije. Zato je to s krvjo in truščem razpadlo: oba socializma, nemški in naš, ki je bil kopija sovjetskega, ki je tudi razpadel.
O, Bog in to jugoslovansko varianto še danes častimo in slavimo. Zbezljane množice nikoli ne bodo spoznale, kako grozljivi so (bili) ti ceremoniali.
Dr. Štefan Šumah, zopet ste preprosto vrhunski.
Vašemu pisanju nimam kaj za dodati, vse je jasno.
Baje, da ste s tem zapisom sprožili kar manjši vihar na slovenski rdeči tvitosferi (prosto po dr. Žigi Turku)? 😉
Vse dobro!
Zal nisem na tviterju, kaj se tam dogaja?
Dr. Žiga Türk je z objavo citatov iz Vašega članka sprožil cel vihar.
Nekaj primerov:
Žiga Türk je navedel ZAMENJAVO katoliških obredov s socialističnimi.
Odgovor: “To ni bila zamenjava. Zveza pionirjev in Zveza mladine sta se pojavili. Cerkev pa je bila še vedno prisotna. In njeni obredi tudi. V Zvezo pionirjev smo bili sprejeti praktično vsi, v Zvezo mladine skoraj vsi. Cerkveni obredi pa so stvar verske vzgoje.”
Še nekaj odzivov:
”Oboje potekalo vzporedno, kdor je seveda hotel. In vsaj pri nas na deželi nas je bilo vsaj 95% pri obeh obredih.”
”Bolje dobiti zvezdo, kot pa biti v sekti. Vedno in povsod.”
”Prav nič ni bilo potrebno nadomestit. Lahko ste počeli oboje. Ampak v 21 stoletju držat križ v roki”
Nekatere, ki še ne spremljajo tega portala je zmotil tudi naslov portala ‘Domovina’: ”Že to, da se imenuješ Domovina je bolano.”
Očitno o Domovini lahko razglabljajo samo borci (in ”borci”) 😉
Po mojem mnenju pa zgornji odzivi kažejo neko hipokrizijo, ljudi brez občutka za izročilo; ogromno ljudi je za vsak slučaj imelo vse zadeve, istočasno pa so verjeli takratnemu režimskemu blatenju Cerkve (veliko se jih sedaj z nezaupanjem v Cerkev hvali), trdne morale ter osebnih načel pa niso imeli. To je po mojem višek hipokrizije ter obračanja po vetru, brez vsakešne osebne trdnosti v sebi. Očitno to niso lastnosti Slovencev.
Dr. Šumah, kak komentar?
G.Rokc,
Vcasih je bila šala: Zakaj imajo otroci komunistov krive noge? Zato ker jih v nahrbtniku nosijo k krstu.
Dejstvo je da socialistični obredi, čeprav pod mus, niso mogli nadomestiti nekaj, karje zakoreninjeno v narodu skozi stoletja.
Bingooo!
Zaukazana vera je bila Komunizem. Bog je bil Satan. Nebesa so bila Pekel. Deset zapovedi je bil VPK(b) z dodatkom na glavo obrnjenih 10 Božjih zapovedi.Glavna zapoved je bila: Ljubi svojega šefa Komunistične Partije Slovenije brezmejno in v preziru lastne smrti in absolutno izpolnjuj njegove ukaze za izpolnitev zadanih ciljev z vsemi sredstvi za vsako ceno.
Državna religija Socialistične Republike Slovenije je bila absolutna predanost komunistični in socialistični ideji navzven in navznoter ob izpolnjevanju ukazov in pričakovanj z vrha Organizacije.
Leta Gospodovega so dobili enkratno šanso, da se nekaznovani za svoje zločinstvo in diktatorstvo vklopijo v enakopravne in svobodne tokove Demokracije. Nič Krščanske4, Demokracije, ki vključuje in Krščanstvo in Pravoslavje in Hare Krišno in Hindujce in Konfucijanstvo in Komunizem in Socializem, Staroverstvo, Brezbožje, Hipijevstvo, Satanizem, vse so dobili na pladenj.Enakopravno z vsemi drugimi.
Tega nočejo.
Če prej jim bomo to radikalno predočilo toliko manj gorja bo za vse.
NOČEJO. USTRAHUJEJO, GROZIJO, HINAVČIJO. OBSOJAJO. PONOVNO SOVRAŽIJO IN GROZIJO.
Nočejo sobivanja, hočejo nadvlado, hočejo lastni absolutizem, diktaturo in strahovlado.
In odgovor je jasen: NE !
Nobena ideologija še ni religija, ne glede na to kako vrhunsko učinkujejo zbiranja množic na čustva udeležencev.
Ideologije se ne more raztegniti na vsa področja življenja (rojstvo, lastna smrt, smrt bližnjega trpljenje, bolezen, delo, počitek, prehranjevanje, dobrodelnbost, umiranje, poroka, zakon, posvetitev itd.) medtem ko religijo vsemu človeškemu daje smisel.
Tole me spominja na elitneža in wannabe univerzalneža Hararija – vse religije so iste, vse identitete so neumne in neobvezujoče. Zelo pametno izpadeš…
Kar se pa katoliške maše tiče – kruh se spremeni v kruh večnega življenja in vino v kelih zveličanja. Pa posnemaj ali ponovi to.